Prelat Opus Dei je msgr. Fernando Ocáriz (desno).

Mesto v katoliški Cerkvi

Mesto v katoliški Cerkvi

Duhovno izobraževanje, ki ga nudi Opus Dei, dopolnjuje delo krajevnih cerkva. Kdor postane član Opus Dei, še naprej ostaja vernik škofije, ki ji pripada.

Pogosta vprašanja

Ob 25. obletnici postavitve Opus Dei za osebno prelaturo prof. Carlos José Errázuriz Mackenna odgovarja na nekatera vprašanja.

Osebna prelatura

S pravnega vidika je Opus Dei osebna prelatura v katoliški Cerkvi. Prelature so hierarhično urejene in imajo za cilj uresničevanje posebnih pastoralnih dejavnosti.

Pogosta vprašanja o osebnih prelaturah

• 

  Kaj je osebna prelatura?

• 

  Kako nastane osebna prelatura?

• 

  Od kdaj obstajajo v Cerkvi osebne prelature?

• 

  Koliko osebnih prelatur trenutno obstaja? Zakaj jih ni več?

• 

  V čem so osebne prelature podobne in v čem različne od škofij, redov in gibanj?

• 

  Kaj je bil Opus Dei, preden je postal prelatura? V čem se statut iz leta 1950 razlikuje od sedanjega?

• 

  Ima Opus Dei, odkar je prelatura, večjo samostojnost? Ali lahko govorimo o Opus Dei kot o cerkvi znotraj Cerkve?

• 

  Katero je poslanstvo prelature Opus Dei? Kaj je v tem poslanstvu posebnega, česar ne najdemo drugod v Cerkvi?

• 

  Kdo in na kakšen način vodi prelaturo Opus Dei?

• 

  Kako se financira?

• 

  Od koga je odvisen prelat Opus Dei? Kdo ga imenuje?

• 

  So v prelaturo vključeni samo duhovniki ali tudi laiki?

• 

  Kakšna je razlika med običajnim katoličanom in nekom, ki je član Opus Dei?

• 

  Kako je mogoče, da je za članstvo v prelaturi potrebna specifična poklicanost?

• 

  K čemu se obveže oseba, ki postane član Opus Dei?

• 

  V kakšnem odnosu je Opus Dei s škofijami na institucionalni ravni? Ali pri svojem pastoralnem delu deluje poleg tega tudi v soglasju z redovnimi in drugimi cerkvenimi ustanovami?

• 

  Kakšno korist prinaša škofiji delo vernikov Opus Dei?