Mesto v katoliški Cerkvi

Duhovno izobraževanje, ki ga nudi Opus Dei, dopolnjuje delo krajevnih cerkva. Kdor postane član Opus Dei, še naprej ostaja vernik škofije, ki ji pripada.

Opus Dei je bil ustanovljen leta 1928. Odobritev madridskega škofa je prejel leta 1941, leta 1947 pa odobritev Svetega sedeža. Od leta 1982 je osebna prelatura v katoliški Cerkvi.

Drugi vatikanski koncil je ustvaril pravno obliko osebnih prelatur, da bi omogočil razvoj posebnih pastoralnih poslanstev. Osebne prelature so del hierarhične strukture Cerkve. Sestavljajo jih laiki in duhovniki, ki pod oblastjo prelata organsko sodelujejo pri izpolnjevanju prelaturi lastnega poslanstva.

Dejavnost Opus Dei obsega izobraževanje vernikov Prelature, da bi — vsakdo na svojem mestu v Cerkvi in v svetu — izvajali mnogovrstno apostolsko aktivnost, tako da v svojem okolju širijo ideal poklicanosti vseh ljudi k svetosti.

Apostolsko delo članov Prelature — tako kot mnogih drugih katoliških vernikov — ima za cilj krščansko poživitev, ki je po božji milosti v korist župnij in krajevnih cerkva: njegovi sadovi so spreobrnitve, večja udeležba pri evharistiji, rednejše prejemanje drugih zakramentov, širjenje evangelija v okoljih, ki so včasih oddaljena od vere, solidarnostne iniciative do najbolj pomoči potrebnih, sodelovanje pri katehezi in drugih župnijskih dejavnostih ter s škofijami.

Ta apostolat vernikov Opus Dei se odvija v okviru specifične karizme Prelature: posvečevanje v delu in v običajnem življenju.

Vodstvo Opus Dei spodbuja enotnost vseh vernikov Prelature s škofi, vabi jih k globokemu poznavanju odredb škofovske konference in škofov ter jih nagovarja, da jih prenašajo v prakso, vsakdo v skladu s svojimi osebnimi, družinskimi in poklicnimi okoliščinami.

Zaradi izključno duhovnega značaja svojega poslanstva Prelatura ne posega v časna vprašanja, s katerimi se njeni verniki soočajo s popolno osebno svobodo in odgovornostjo.

Statut določa, da imajo glede poklicnega udejstvovanja ter glede družbenega, političnega nauka in tovrstnih vprašanj verniki Prelature, v mejah katoliškega nauka o veri in navadah, isto polno svobodo kot ostali katoliški državljani. Oblasti Prelature so obvezane, da se popolnoma odrečejo celo dajanju nasvetov v teh zadevah.