Vodstvo Prelature

Opus Dei vodi prelat skladno s cerkvenim pravom in lastnim statutom Prelature. Sedež je v Rimu.

Prelat Opus Dei je msgr. Fernando Ocáriz (desno).

Prelat — in v njegovem imenu njegovi vikarji — izvaja jurisdikcijo v Opus Dei, je ordinarij Prelature.

Od 23. januarja 2017 je prelat Opus Dei msgr. Fernando Ocáriz.

Vikar pomočnik je msgr. Mariano Fazio, generalni vikar je Antoni Pujals, vikar tajnik pa Jorge Gisbert.

Sedež prelatske kurije je na naslovu: Viale Bruno Buozzi 73, 00197, Roma, Italia.

Prelaturo Opus Dei urejajo določbe splošnega prava Cerkve, apostolska konstitucija Ut sit in lastni Statut ali Zakonik posebnega prava Opus Dei. Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 vsebuje temeljne predpise o pravni obliki osebne prelature (kan. 294-297).

Duhovniki, ki sestavljajo duhovniški zbor Prelature so popolnoma podrejeni prelatu, ki jim določa njihove pastoralne zadolžitve, katere vršijo v tesni povezanosti s škofijsko pastoralo. Prelatura je odgovorna za njihovo gmotno vzdrževanje.

PRI VODENJU OPUS DEI SE PRELAT OPIRA NA DVA SVETA, CENTRALNI SVET ZA ŽENSKO SEKCIJO IN GENERALNI SVET ZA MOŠKO. OBA IMATA SEDEŽ V RIMU.

Verniki laiki so podrejeni prelatu glede tega, kar zadeva posebno poslanstvo Prelature. Podrejeni so civilnim oblastem na enak način kot drugi državljani in cerkvenim oblastem enako kot ostali katoliški laiki.

Pri vodenju Opus Dei se prelat opira na dva sveta, Centralni svet za žensko sekcijo in Generalni svet za moško. Oba imata sedež v Rimu.

Poleg vikarja pomočnika, generalnega vikarja in vikarja tajnika so člani Generalnega sveta še: Javier de Juan, Carlos Cavazzoli, Andrew Joseph Laird, Luis Romera in Julien Nagore.

Centralni svet sestavljajo: Isabel Sánchez Serrano, María Díaz Soloaga, Nicola Waite, Fernanda Lopes, Kathryn Plazek, Inocencia Fernández, Susana López in Rosário Líbano Monteiro.

Imenovani so bili tudi regionalni odposlanci in odposlanke v različnih območjih, na katera je geografsko razdeljeno apostolsko delo Prelature, trenutno jih je 49. Prihajajo iz več kot 30 različnih držav.

Vodenje v Prelaturi je kolegialno: prelat in njegovi vikarji vselej izvajajo svoje naloge v sodelovanju z ustreznimi sveti, ki so večinoma sestavljeni iz laikov.

Generalni kongres Prelature, ki se ga udeležijo člani iz različnih držav, kjer je navzoč Opus Dei, je običajno sklican na vsakih osem let. Na teh kongresih se proučuje apostolsko delo Prelature in se prelatu predlagajo smernice za prihodnje pastoralne aktivnosti. Na kongresu prelat na novo imenuje svoje svète.

Pri vodenju Opus Dei se prelat opira na dva sveta, Centralni svet za žensko sekcijo in Generalni svet za moško. Oba imata sedež v Rimu.

Prelatura je razdeljena na področja ali ozemlja, imenovana regije. Na čelu vsake regije — katere območje lahko sovpada z območjem države ali pa ne — je regionalni vikar in ob njem dva sveta: Regionalni svet za ženske in Regionalna komisija za moške.

Nekatere regije se nadalje delijo na delegacije, katerih območje je bolj omejeno. V tem primeru se ponovi ista organizacija vodstva: vikar delegacije in dva sveta. Nazadnje na lokalni ravni obstajajo centri Opus Dei, ki organizirajo izobraževalne dejavnosti in pastoralno oskrbo vernikov Prelature na svojem območju.

Centri so ženski ali moški. V vsakem izmed njih je lokalni svet, ki ga vodi laik — direktorica ali direktor — in vsaj še dva vernika Prelature. Za posebno duhovniško oskrbo vernikov določenega centra določi ordinarij Prelature duhovnika iz svojega duhovniškega zbora.

Nobena vodstvena funkcija, razen funkcije prelata, ni dosmrtna.

Vsi verniki poskrbijo za svoje osebne in družinske potrebe s svojim rednim poklicnim delom. Poleg lastnega vzdrževanja prispevajo verniki in sodelavci Opus Dei tudi h kritju stroškov pastoralnih potreb Prelature.

Ti stroški so v glavnem omejeni na vzdrževanje in izobraževanje duhovnikov Prelature, na potrebe sedeža prelatske kurije — in regionalnega vodstva ali delegacij — ter na gmotno pomoč potrebnim, ki jo nudi Prelatura. Verniki Opus Dei seveda pomagajo tudi cerkvam, župnijam itd.