Opus Dei

Škofijski duhovniki se lahko inkorporirajo v Duhovniško družbo sv. Križa, ki je notranje povezana s Prelaturo Opus Dei.

S pravnega vidika je Opus Dei osebna prelatura v katoliški Cerkvi. Prelature so hierarhično urejene in imajo za cilj uresničevanje posebnih pastoralnih dejavnosti.

Od več kot 90.000 članov je 98% laikov, moških in žensk, večinoma poročenih. Duhovnikov je okrog 2.000.

Duhovno vodenje, doktrinalna predavanja, duhovne obnove in tečaji katekizma so nekatere izmed dejavnosti, ki jih Opus Dei organizira z namenom pomagati tistim, ki želijo izboljšati svoje duhovno življenje in svojo evangelizacijsko prizadevnost. Odvijajo se v centrih Opus Dei, v cerkvah ali na domu katerega izmed udeležencev ter so odprte za vsakogar.

Opus Dei pomaga iskati Kristusa v delu, v družinskem življenju in v ostalih običajnih dejavnostih.

Duhovno izobraževanje, ki ga nudi Opus Dei, dopolnjuje delo krajevnih cerkva. Kdor postane član Opus Dei, še naprej ostaja vernik škofije, ki ji pripada.

Članstvo v Opus Dei zavezuje k prejemanju krščanskega izobraževanja in k prizadevnemu sodelovanju pri apostolskem poslanstvu Cerkve.

Osebna prelatura je del katoliške Cerkve, v smislu, da jo sestavljajo določeni verniki in ima hierarhično strukturo s prelatom, ki je njen vodja in počelo edinosti, ter duhovniki in diakoni, ki z njim sodelujejo.

Cerkev sama, ki jo zastopa papež, z namenom bolj učinkovito služiti dušam sprejme odločitev o postavitvi osebne prelature, po posvetu z dotičnimi škofovskimi konferencami.

Čeprav so že prej obstajale podobne hierarhične strukture osebnega tipa (kot na primer vojaški vikariati), je oblika osebne prelature sad apostolske pobude Drugega vatikanskega koncila, ki jo je kasneje sprejel sedanji Zakonik cerkvenega prava. Kot prva je bila postavljena prelatura Opus Dei, in sicer z apostolsko konstitucijo Ut sit Janeza Pavla II., 28. novembra 1982.