“Vedno Ga imaš ob sebi”
Kako čudovita je učinkovitost svete evharistije v dejanjih — in pred tem v duhu — ljudi, ki jo prejemajo pogosto in pobožno. (Kovačnica, 303)
“Naj ne začnem spet letati tik ob zemlji!”
Moj Gospod Jezus, daj, da začutim in sledim tvoji milosti do te mere, da se moje srce izprazni …, da ga napolniš Ti, moj Prijatelj, moj Brat, moj Kralj, moj Bog, moja Ljubezen! (Kovačnica, 913)
“Gospod išče moje revno srce”
Koliko let vsak dan pri obhajilu! Kdo drug, si mi rekel, bi že zdavnaj dosegel svetost, jaz pa vedno ostajam isti! — Sin moj, sem ti odvrnil, še naprej hodi vsak dan k obhajilu in pomisli: kaj bi bilo šele z mano, če ne bi bil pri obhajilu vsak dan. (Pot, 534)
“Gospoda bomo prejeli”
Si kdaj pomislil, kako bi se pripravil na prejem Gospoda, če bi bilo mogoče iti k obhajilu samo enkrat v življenju? — Zahvalimo se Bogu, ker se mu moremo zlahka približati, toda … zahvaliti se mu je treba tako, da se na njegov prejem zelo dobro pripravimo. (Kovačnica, 828)
“Jezus je z nami!”
Pri sveti oltarni daritvi duhovnik vzame telo našega Boga in kelih z njegovo krvjo ter ju povzdigne nad vse zemeljske stvari z besedami: »Per Ipsum, et cum Ipso, et in Ipso.« — Po moji Ljubezni! Z mojo Ljubeznijo! V moji Ljubezni! Zedini se tudi ti s tem dejanjem. Še več: napravi to resničnost za del svojega življenja. (Kovačnica, 541)
“Občestvo svetnikov”
Živeti morate posebno občestvo svetnikov in vsak bo lahko med obdobji notranjih bojev ter v času poklicnega dela začutil moč in veselje, da ni sam. (Pot, 545)
“Bog je tukaj”
Jezusova ponižnost: v Betlehemu, v Nazaretu, na Kalvariji … — Še večje ponižanje in izničenje v presveti hostiji: večje kot v hlevu, v Nazaretu, na križu. Zato sem tako dolžan ljubiti mašo! (“Najino” mašo, Jezus …) (Pot, 533)
“Bodi opora moji šibkosti”
Ko ga prejmeš, mu reci: Gospod, upam vate; častim te, ljubim te, pomnôži mi vero. Bodi opora moji šibkosti, Ti, ki si ostal v evharistiji, nebogljen, da bi pomagal slabotnosti ustvarjenin. (Kovačnica, 832)
“Maša je delo Boga”
Ali ni čudno, da mnogi kristjani, ki so umirjeni, celo slovesni v družabnem življenju (kjer se jim ne mudi), v svojem malo razgibanem poklicnem življenju, pri mizi, pri počitku (kjer se jim tudi ne mudi), nenadoma začutijo, da se jim zelo mudi in pritiskajo tudi na duhovnika v želji po skrajšanju, po pospešitvi časa, ki je posvečen oltarni daritvi? (Pot, 530)
“Vztrajno hôdi pred tabernakelj”
Vztrajno hôdi pred tabernakelj, fizično ali s srcem, da bi se čutil varnega, da bi se čutil vedrega; pa tudi da bi se čutil ljubljenega … in da bi ljubil! (Kovačnica, 837)