“Bog je tukaj”

Jezusova ponižnost: v Betlehemu, v Nazaretu, na Kalvariji … — Še večje ponižanje in izničenje v presveti hostiji: večje kot v hlevu, v Nazaretu, na križu. Zato sem tako dolžan ljubiti mašo! (“Najino” mašo, Jezus …) (Pot, 533)

Kdaj pa kdaj smo se morda vprašali, kako se lahko odzovemo tolikšni božji ljubezni; morda smo si želeli jasno orisan program krščanskega življenja. Rešitev je lahka in dosegljiva vsem vernikom: ljubeznivo sodelovati pri sveti maši, naučiti se biti z Bogom pri maši, kajti v tej daritvi je zaobjeto vse, kar Gospod hoče od nas.

Dovolite, da vas spomnim na nekaj, kar ste tolikokrat opazovali: na potek liturgičnih obredov. Če jim sledimo korak za korakom, je veliko možnosti, da bo Gospod vsakemu od vas pokazal, kaj mora izboljšati, katere napake izločiti, kakšen naj bo naš bratski odnos do vseh ljudi.

Duhovnik se približa k oltarju Boga, Boga, ki razveseljuje našo mladost. Sveta maša se začne z veselo pesmijo, saj je tukaj Bog! To je veselje, ki se skupaj s priznanjem in ljubeznijo odraža pri poljubu oltarne mize, simbol Kristusa in spomin svetih: majhen prostor, posvečen, ker tu poteka zakrament neskončne učinkovitosti. (Jezus prihaja mimo, 88)