Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!

Obhajanje škofovske sinode je, kar je povsem razumljivo, predmet različnih novic in komentarjev v nekaterih medijih. Poleg molitve za ta cerkvenostni dogodek, h kateri sem vas povabil že v svojem prejšnjem sporočilu, bi vam sedaj predlagal, da skupaj premišljujemo o nekaterih vidikih te božje-človeške stvarnosti, ki je Cerkev.

Na prvem mestu bi želel z besedami našega očeta spomniti, da je Cerkev »ravno to: Kristus, navzoč med nami; Bog, ki se bliža človeštvu, da bi ga rešil, ki nas kliče s svojim razodetjem, ki nas posvečuje s svojo milostjo, ki nas nenehno podpira s svojo pomočjo, v malih in velikih bojih vsakdanjega življenja« (Jezus prihaja mimo, št. 131). Na podlagi te istovetnosti Kristusa s Cerkvijo lahko razumemo znano in močno trditev svetega Ciprijana: »Nihče ne more imeti Boga za očeta, če nima Cerkve za mater« (O edinosti Katoliške cerkve, 6).

Cerkev je Kristus in to smo tudi mi, moški in ženske, ki smo po krstu včlenjeni v Kristusa. V tej človeški sestavini pa so poleg obilja svetosti prisotni tudi številni znaki človeške šibkosti. Ta šibkost – v nas samih in v drugih – pa ne sme odvzeti moči naši veri, ko izpovedujemo: »unam, sanctam, catholicam et apostolicam Ecclesiam«.

Naša ljubezen do Dela je nujno združena z ljubeznijo do Cerkve. Naš oče nam v katoliškem, vesoljnem smislu pravi: »Otroci moji, ne moremo gledati samo na Delo: najprej in vedno glejmo na sveto Cerkev« (Pismo 14. 9. 1951, št. 27).

Sveti Avguštin je dejal, da je »Cerkev spravljeni svet« (Pridiga 96, št. 8); to pomeni, da se razvija tako, da spravlja svet z Bogom. To je véliko apostolsko poslanstvo vseh v Cerkvi, s čudovito edinostjo v različnosti neštetih ustanov in pobud. Spraviti svet z Bogom pomeni prinašati mir v ta svet, ki je tako razdejan zaradi razkolov in vojn, kakršna je sedanja med Ukrajino in Rusijo ter najbolj nedavna v Sveti deželi. Ostanimo tesno združeni s celotno Cerkvijo v prošnji za mir, ki je bila seveda zelo navzoča tudi pri moji molitvi v Fatimi dne 5. oktobra. Na poseben način se velikodušno pridružimo dnevu molitve, posta in pokore, ki ga je papež Frančišek sklical za 27. oktober.

In prav tako ne prenehajte moliti za nalogo v zvezi s preučitvijo Statuta Dela, kot sem vas prosil v sporočilu meseca septembra.

Z vso ljubeznijo vas blagoslavlja

vaš oče

Rim, 21. oktober 2023