Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!

Začenja se čas osmih dni, ko bomo še posebej molili za edinost kristjanov. Molitev, s katero se Cerkev v tej osmini obrača k Bogu, izvira iz dialoga, ki ga je imel Jezus s svojim Očetom pri zadnji večerji, v krogu apostolov: »Ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,20-21). Gospod je molil tudi za nas: za tiste, ki bomo pozneje postali udje Cerkve. In dodal je, da bo edinost vedno potrebna zato, »da bo svet veroval«.

Prizadevajmo si v teh dneh okrepiti svojo molitev, da bi se uresničila božja volja: »ena čreda, en pastir« (Jn 10,16).

Ta čas nam lahko pomaga tudi k premišljevanju o tem, kolikšna je vrednost edinosti še v mnogih drugih pogledih, saj se zavedamo, da je »enotnost znak življenja« (sv. Jožefmarija, Pot, št. 940). Kako dobro je, če z drobnimi vsakodnevnimi pozornostmi negujemo to edinost! Včasih bomo morali popustiti glede svojih okusov in stališč, ki so nekaj zakonitega, vendar nam bo pri tem v pomoč, če se spomnimo, da je »celota več kakor del« (Frančišek, Evangelii gaudium, št. 235); edinost je vrednota, pomembnejša od marsičesa drugega, ravno zato, ker je pogoj za življenje.

Rim, 18. januar 2022