Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!

Končal se je izredni generalni kongres in s temi vrsticami se vam želim še enkrat zahvaliti za vašo molitev. V teh dneh smo še prav posebej prosili za pomoč Svetega Duha. Ponovno smo doživeli sinovske in bratske vezi, ki nas povezujejo, pa tudi ljubezen do Cerkve in svetega očeta. Obenem so nam bila družinska srečanja, ki smo jih imeli, v spodbudo k zahvaljevanju za številne iniciative evangelizacije in služenja dušam po vsem svetu. Ko so v Rim prišli ljudje iz tolikih držav, je bilo tudi zelo naravno, da smo imeli v mislih celoten Opus Dei, vse sodelavce in prijatelje, ter molili drug za drugega, zlasti za tiste, ki živite v državah, kjer divjajo vojne ali ki prestajajo različne oblike revščine in pomanjkanja.

V preteklih dneh so vaše sestre in bratje kongresisti poglobljeno obravnavali predloge, ki so prispeli iz vseh regij, in zasnovan je bil predlog prilagoditve Statuta, ki ustreza papeževi prošnji v motuproprijuAd charisma tuendum in ki bo v prihodnjih mesecih izročen Svetemu sedežu.

Kot že rečeno v prejšnjem sporočilu, bodo predlogi, ki niso povezani s to prošnjo Svetega sedeža, lahko obravnavani v okviru prihodnjih delovnih tednov in kot priprava na redni generalni kongres, ki bo leta 2025. Kot sem vam tudi že omenil, je bil za razliko od drugih kongresov – na katerih se določajo nekatere apostolske prioritete – v tem primeru edini cilj pripraviti prej omenjeni predlog. Zaradi tega bo končni izid znan šele po opravljeni obravnavi s strani Svetega sedeža, ki ima tudi zadnjo besedo.

Pri delu v teh dneh sta nas vodila dva temeljna kriterija: zvestoba karizmi, ki jo je prejel sveti Jožefmarija 2. oktobra 1928, in sinovska vdanost želji, ki jo je izrazil sveti oče. Kot nam je naročil papež v motupropriju, se je poskušalo na jasnejši način izraziti karizmatično razsežnost Dela (prim. Ad charisma tuendum, št. 4), ki jo živimo in uresničujemo v občestvu s krajevnimi cerkvami ter s škofi, ki jih vodijo. Prelatura Opus Dei je družina, ki je sad očetovskih, sinovskih in bratskih vezi.

Ti dnevi kongresa so bili zaznamovani z vedrim vzdušjem, pa tudi z dobro voljo ter aktivnim sodelovanjem vseh udeležencev in udeleženk. Vsakdo se je lahko izrazil z vso svobodo, tako v delovnih skupinah kot na plenarnih zasedanjih. Poleg tega bi želel izpostaviti, da je bilo pri proučevanju predlogov opaziti veliko sozvočje med osebami zelo raznolikega porekla ter različnih kultur in izobrazbe. To je bil zgovoren pokazatelj edinosti, v središču katere je »dar Duha, ki ga je prejel sv. Jožefmarija« (Ad charisma tuendum, uvod).

Z velikonočnim veseljem in vso ljubeznijo vas blagoslavlja

vaš oče

Rim, 17. april 2023