Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!
14. septembra bomo obhajali praznik povišanja sv. Križa. Izmed naukov, iz katerih se lahko ob zrenju Jezusa na Kalvariji vedno naučimo še več, vam predlagam, da se sedaj osredotočimo na enega od sedmih stavkov, ki jih je Gospod izrekel tam zgoraj: »Žejen sem« (Jn 19,28).
Kristusova žeja po dušah, po odrešenju sveta, po tem, da bi prinesel svojo besedo in svojo ljubezen v vsa srca. To mora vsakega od nas osebno nagovoriti: Je tudi v meni ista žeja? Sem deležen ognja, ki gori v njegovem srcu? Ali me tam, kjer sem, priganja gorečnost za duše? Se brez strahu poženem v prizadevanje za to, da bi ljudi, ki jih poznam, razvnel z molitvijo, z zadoščevanjem, z iskrenim prijateljstvom? S svetim Jožefmarijem lahko spomnimo, da je naše poslanstvo vsem dušam – sredi sveta – prinašati Gospodov ogenj, ki ga hranimo v srcu: »Naj tvoje življenje ne bo neplodno. – Bodi koristen. – Pusti sledi za sabo. – Razsvetljuj z lučjo svoje vere in ljubezni. S svojim apostolskim življenjem briši lepljive in umazane sledove, ki so jih za seboj pustili nečisti sejalci sovraštva. – In vžgi vse zemeljske poti s Kristusovim ognjem, ki ga nosiš v srcu« (Pot, št. 1).
Razsvetliti, brisati, vžgati. Glagoli, ki bodo v našem življenju postajali naraščajoča resničnost, ko bomo motrili ranjeno Jezusovo srce in se z močjo Svetega Duha vžgali v tem ognju. Že večkrat sem vas spomnil, da ne opravljamo apostolata, ampak smo apostoli; kristjani smo Jezus, ki prihaja mimo po zemeljskih poteh. In kljub naši osebni majhnosti želimo to po božji milosti uresničiti, tako da z jasnim naukom razsvetljujemo ume, da z lastnim zadoščevanjem brišemo umazanijo greha ter vnemamo srca v ljubezni.
Sveti križ govori vsem nam. Ne bojmo se ljubiti, obilno razdajati življenje, tudi če se zdi, da ga sami izgubljamo, saj ni tako. Ne bojmo se s svojim življenjem razodevati Kristusa, po katerem žejno hrepenijo številne duše, marsikdaj ne da bi se tega zavedale. »Življenje in smrt Jezusa Kristusa moramo prenesti v svoje življenje. Umreti z mrtvičenjem in s pokoro, da bi Kristus po ljubezni živel v nas. In potem slediti Kristusovim korakom v prizadevanju za odrešenje vseh duš« (Križev pot, 14. postaja).
V želji, da bi vsepovsod prinašali Jezusa, ste vi, bolniki, še posebej učinkovita opora: združeni s Kristusovim križem, ob Mariji, kot jo bomo motrili 15. septembra, s svojim trpljenjem podpirate svet in ste vir apostolske rodovitnosti.
Prosímo Gospoda za vse nas v Delu in Cerkvi, da bi izkušnja trpljenja v nas vedno bolj vžigala luč vere, gotovost upanja in ogenj ljubezni, ob vsem tem pa tudi veselje. Da, tudi veselje na križu: Lux in Cruce, requies in Cruce, gaudium in Cruce!
Kot sem vam že naznanil, bo v naslednjih dneh potekalo še eno srečanje izvedencev, ki preučujejo morebitne prilagoditve Statuta Opus Dei. Še naprej spremljajmo to nalogo s svojo molitvijo.
Z vso ljubeznijo vas blagoslavlja
vaš oče
Rim, 11. september 2024