Opus Dei

Karantena in samota v teh dneh sta lahko priložnost za dnevno udeležbo pri maši. Četudi ne moremo iti v cerkev, pa imamo morda več časa za to, da spremljamo prenos svete maše.

Na sredini avdienci je papež Frančišek predlagal, naj se v molitvi svetlega dela rožnega venca zednimo s sveto Družino.

Na god sv. Jožefa leta 1944 je Guadalupe Ortiz de Landázuri svetemu Jožefmariju napisala to pismo, s katerim je zaprosila za sprejem v Opus Dei.

Praznik sv. Jožefa usmerja naš pogled k lepoti zvestega življenja. Jožef je zaupal v Boga, zato je mogel na zemlji biti zaupnik, ki je skrbel za Marijo in Jezusa, v nebesih pa je kot dobri oče, ki varuje našo zvestobo.

Zaradi izrednih zdravstvenih razmer v zadnjih tednih so družbene aktivnosti omejene in mnogo ljudi večino časa preživi doma. V tem članku je zbranih nekaj predlogov, kako je mogoče živeti v novih okoliščinah z duhovnega in osebnega vidika.

Poleg različnih praktičnih usmeritev nas msgr. Fernando Ocáriz spodbuja, naj to obdobje preživljamo tako, da vzamemo za nekaj svojega vse, kar prizadene druge, kajti »če en del trpi, trpijo z njim vsi deli« (1 Kor 12,26).

Kot pripravo na slovesni praznik sv. Jožefa nam msgr. Ocáriz predlaga, naj se zatekamo k priprošnji njega, ki je bil zvesti božji služabnik v nenehnem stiku z Jezusom.

Branje je tako kot poslušanje bistvena vrednota za to, da razširimo svoje obzorje, ki je sámo po sebi omejeno; da bi bil naš pogled bolj zrel; da bi razumeli kompleksnost in obenem enostavnost stvarnosti. Brati zato, da bi rasli, brez da bi se pri tem utopili v poplavi knjig: ta izziv bo predstavljen s člankom v dveh delih.

“Pridite k meni, ki sem krotak in iz srca ponižen.” Bog je postal majhen, da bi mi lahko bili veliki – z resnično veličino: s ponižnostjo srca.

Pri igri se naučimo veliko o življenju. Naučimo se zmagovati in izgubljati, uporabljati domišljijo, biti z drugimi … in celo biti v stiku z Bogom.