Sv. Peter in Pavel, apostola

Pogum! Ti ... zmoreš. — Si videl, kaj je božja milost naredila iz zaspanega, zatajevalnega in strahopetnega Petra ... ter iz nasilnega, sovražnega in trmoglavega Pavla? (Pot, 483)

Peter mu reče: Gospod! Ti mi noge umivaš? Jezus odgovori: Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš; a spoznal boš pozneje. Peter vztraja: Nikoli ne boš Ti umival nog meni. Jezus mu je odvrnil: Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj. Simon Peter se vda: Gospod, ne samo noge, ampak tudi roke in glavo.

Ob klicu k celotni, popolni izročitvi brez omahovanja, se mnogokrat upiramo z neko lažno skromnostjo, kakor je bila Petrova … Ko bi le bili tudi srčni ljudje, kot apostol! Peter ne dovoli nikomur, da bi Jezusa ljubil bolj kot on. Ta ljubezen vodi do takšnega odziva: Tukaj sem! Umij mi roke, glavo, noge! Popolnoma me očisti, saj se hočem izročiti Tebi brez zadržkov. (Brazda, 266)

“Dan za dnem me zaposluje skrb za vse cerkve,” piše sveti Pavel; in ta apostolov vzdih spominja vse kristjane — tudi tebe! — na odgovornost, da k nogam Kristusove Neveste, svete Cerkve, položimo, kar smo in kar zmoremo, ter jo nadvse zvesto ljubimo, tudi za ceno premoženja, časti in življenja. (Kovačnica, 584)