“Skušnjava utrujenosti”

Želel bi te posvariti pred težavo, ki se morda lahko pojavi: skušnjava utrujenosti, malodušja. — Ali ni še svež spomin na neko življenje — tvoje — brez smeri, brez cilja, brez okusa, ki sta ga božja luč in tvoja izročitev usmerili in napolnili z veseljem? — Ne zamenjaj po neumnosti enega z drugim. (Kovačnica, 286)

Če opaziš, da iz kateregakoli razloga ne zmoreš, se prepusti Njemu in Mu reci: Gospod, vate zaupam, prepuščam se Tebi, ampak pomagaj moji šibkosti!

In poln zaupanja Mu ponavljaj: Poglej me, Jezus, umazana cunja sem; izkušnja mojega življenja je tako žalostna, da nisem vreden biti tvoj otrok. Povej mu to …; povej mu to mnogokrat.

— Kmalu boš zaslišal njegov glas: »Ne timeas!« — Ne boj se! In tudi: »Surge et ambula!« — Vstani in hodi! (Kovačnica, 287)

Še vedno neodločen si mi pravil: Kako začutim tista obdobja, ko Gospod od mene pričakuje več!

— Na misel mi je prišlo samo to, da te spomnim: Zagotavljal si mi, da hočeš edino to, da se z Njim poistovetiš, zakaj se upiraš? (Kovačnica, 288)

Ko bi le znal izpolnjevati tisti sklep, ki si ga napravil: “vsak dan malo umreti samemu sebi”. (Kovačnica, 289)