Delo neizogibno spremlja življenje človeka na zemlji. Z njim so združeni napor, trud, utrujenost, kazalniki bolečine in boja, ki so del našega sedanjega obstoja, so znak stvarnosti greha in potrebe po odrešenju. Vendar delo samo po sebi ni ne kazen ne prekletstvo; kdor tako govori, ni dobro prebral Svetega pisma.

Čas je, da kristjani na glas povemo, da je delo božji dar in da nima nobenega smisla razdeljevati ljudi v kategorije glede na vrsto dela in imeti nekatera opravila za bolj častna od drugih. Delo, vsako delo, je dokaz o človeškem dostojanstvu, o njegovem gospodovanju nad stvarstvom. Je priložnost za osebni razvoj. Je vez edinosti z drugimi bitji, vir sredstev za vzdrževanje družine; način za izboljšanje družbe, v kateri živimo, in za napredek vsega človeštva.

Za kristjana se ti pogledi povečajo in razširjajo. Delo je namreč sodelovanje pri stvariteljskem delu Boga, ki je ob stvarjenju človeka blagoslovil z besedami: Rodita se in množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji! (Jezus prihaja mimo, 47)