Opus Dei

Sv. Jožefmarija je vedel, da ga vedno spremlja Jezus, véliki Prijatelj, ki razume naše skrbi in bojazni, kajti On »je tudi človek«.

Krepost čistosti je povezana z našo sposobnostjo zaznavanja, hrepenenja in uživanja tega, kar napolnjuje človeško srce; omogoča nam, da v vsem odkrijemo Boga.

Članek o božjem otroštvu iz Leksikona svetega Jožefmarija.

Povzetek postave, ki se glasi »ljubi Boga bolj kot vse stvari in bližnjega kakor samega sebe«, ni katerakoli zapoved. Ljubezni ni mogoče zahtevati in Bog nas k temu vabi šele potem, ko je človeku pokazal svojo neskončno dobroto in skrb.

Krepost srčnosti nam omogoča, da hodimo za Jezusom, ne da bi bili odvisni od spremenljivih razmer našega življenja in okolja.

Da bi bilo moje ime zapisano v božjem srcu – to so sanje vsakega kristjana. Drugi prispevek iz serije o poklicanosti govori o tej temi.

Prvi članek iz zbirke besedil o razločevanju poklicanosti, ki nosi naslov »Nekaj velikega in naj bo to ljubezen«; kajti vsak človek je poklican, da odkrije božji načrt za svoje življenje.

Vsako resnično prijateljstvo vključuje prizadevanje, da bi vstopili v življenja drugih in jim hkrati napravili prostor v svojem lastnem življenju; v tem članku si bomo ogledali nekaj kreposti, ki nam to omogočajo.

Svetišče v Fatimi in poročilo o prikazovanjih je v pomoč mnogim ljudem. Ta zgodba govori o prikazovanjih in o tem, kako so sv. Janez Pavel II., sv. Jožefmarija in bl. Álvaro iskali zatočišča pri Mariji, tako da so se odpravili h Capelinhi.

Čut božjega otroštva spremeni vse, tako kot se je spremenilo življenje svetega Jožefmarija, ko je nepričakovano odkril to novo obzorje.