Opus Dei

Povzetek postave, ki se glasi »ljubi Boga bolj kot vse stvari in bližnjega kakor samega sebe«, ni katerakoli zapoved. Ljubezni ni mogoče zahtevati in Bog nas k temu vabi šele potem, ko je človeku pokazal svojo neskončno dobroto in skrb.

Krepost srčnosti nam omogoča, da hodimo za Jezusom, ne da bi bili odvisni od spremenljivih razmer našega življenja in okolja.

Da bi bilo moje ime zapisano v božjem srcu – to so sanje vsakega kristjana. Drugi prispevek iz serije o poklicanosti govori o tej temi.

Prvi članek iz zbirke besedil o razločevanju poklicanosti, ki nosi naslov »Nekaj velikega in naj bo to ljubezen«; kajti vsak človek je poklican, da odkrije božji načrt za svoje življenje.

Vsako resnično prijateljstvo vključuje prizadevanje, da bi vstopili v življenja drugih in jim hkrati napravili prostor v svojem lastnem življenju; v tem članku si bomo ogledali nekaj kreposti, ki nam to omogočajo.

Svetišče v Fatimi in poročilo o prikazovanjih je v pomoč mnogim ljudem. Ta zgodba govori o prikazovanjih in o tem, kako so sv. Janez Pavel II., sv. Jožefmarija in bl. Álvaro iskali zatočišča pri Mariji, tako da so se odpravili h Capelinhi.

Čut božjega otroštva spremeni vse, tako kot se je spremenilo življenje svetega Jožefmarija, ko je nepričakovano odkril to novo obzorje.

Članek o spraševanju vesti iz Leksikona svetega Jožefmarija.

»Nova zapoved«, ki nam jo je dal Jezus ob koncu svojega zemeljskega življenja, je razodela novo razsežnost človeškega prijateljstva: to je pravi apostolat.

»Ljubezen do bližnjega ni stvar izbire.« Premišljevanje o tem, kako gojiti in napredovati v tej kreposti, ki lahko postane resnična pustolovščina našega življenja.