Mnogi spregledajo preprosto dejstvo, da je ključ do uspešnega zakona prava izbira življenjskega sopotnika. Nauk Jožefmarija Escrivája me je privedel do tega, da to odgovornost jemljem nadvse resno. Ko sem kot študent živel v Warrane Collegeu, sem se mogel vključiti v dobro družbo ljudi in z veseljem povem, da sem si s pomočjo sv. Jožefa našel čudovito ženo – Anne. Zdaj imava dvanajst otrok v starosti od enaindvajset do treh let. To je moje največje bogastvo tu na zemlji. Nikoli bi si ne mislil, da je uresničljivo, če bi ne bilo svetega Jožefmarija. Je neposreden učinek njegovega nauka o zakonu kot poklicanosti ter o velikodušnosti, da z Gospodom posredujemo življenje.
Pri tako veliki družini so vedno posebni izzivi, posebej še, če so si otroci tako blizu po letih. Danes in v teh časih morajo ljudje uvideti, da je imeti veliko družino zahtevno delo, vendar je poplačilo neizmerljivo in hkrati more biti nadvse sproščujoče veselo.
Ni preprosto otrok učiti dobrosrčnosti, toda v veliki družini je dobrosrčnost vsakodnevna nuja. Eden od darov, ki smo jih bili tako deležni, je, da je tudi eden naših sinov zdaj vključen v Opus Dei. Upam, da bo njegov zgled pritegnil še katerega naših otrok, da bo posvetil svoje življenje Bogu. Nadvse bi bili veseli, če bi prejel dar celibata, ki posameznika spodbuja, da posveti dušo in telo Bogu, da mu ponudi nedeljeno srce, ki ga ni prej izročil človeški ljubezni.
V časih preizkušenj je bil za nas zelo pomemben zgled sv. Jožefmarija v neprestanem ohranjanju nadnaravnih obzorij. Glede denarja so bile vedno zadrege, toda Gospod ve, kako daleč nas sme preizkušati, da nam ne zmanjka zaupanja vanj. Morda je bila za nas največja preizkušnja, ko sva izgubila enega najinih otrok. Kmalu po tistem, ko sva spoznala, da Anne pričakuje otroka, so odkrili, da ima Joseph prirojeno napako, ki je ne bo mogel preživeti. Z veliko božjo milostjo smo mogli svojega novorojenca na dan njegovega rojstva vrniti Jezusu. Gospod nam je v teh časih poslal vedrino in dar imeti enega svojih otrok v raju.
