V 'Srebrnem salonu' Hotela Union je imel prelat Opus Dei med svojim nedavnim obiskom v Ljubljani prijateljsko srečanje z lepim številom družin. Na začetku srečanja je oče – kot ga kličejo verniki Opus Dei – takole nagovoril prisotne: »Iz vsega srca sem hvaležen temu narodu, tej slovenski deželi. Obranili in ohranili ste vero, pomagali ste vsem nam, ki smo bili zunaj te dežele.« Istočasno je spodbujal k temu, da se še naprej trudimo, da presežemo 'državne meje' z zgledom vere: »vsako izmed vaših dejanj, vsak vaš nasmeh, vsako opravilo se lahko spremeni v molitev. /.../ Bodite dosledni možje in žene. Bog pričakuje veliko od vsakogar izmed vas.«

V enem izmed mnogih vprašanj je neka mati številne družine prosila očeta, naj spregovori o Gospodovi ljubezni do otrok in do staršev. Prelat je spomnil, da je zakon pot poklicanosti in da otroci pridejo na svet, kadar tako hoče Bog, vsak otrok je božji blagoslov, dokaz njegovega zaupanja do staršev. Družinske očete in matere, ki so bili prisotni, je nagovarjal: »pogovarjajte se z vašimi prijatelji, govorite ljudem, naj se ne bojijo otrok. Več je vreden otrok, kot televizor, kot avto. To je prva naloga, ki vam jo naroča Gospod!«

Neki drugi materi, ki je izrazila skrb, kako uskladiti obisk svete maše s poklicnimi in družinskimi dolžnostmi, je svetoval, naj se trudi dobro organizirati čas – skupaj s svojim možem – da bi lahko izpolnila dolžnosti do Boga in do družine. »Potruditi se moramo, da bi lahko šli večkrat k maši, in videli boste, kako Gospod blagoslavlja, ne le v vašem osebnem življenju, temveč tudi v družini … To je način, kako se odzvati na božjo ljubezen.« Oče ji je na koncu dejal, naj zelo ljubi sveto mašo ter opravlja 'apostolat svete maše' z ljudmi okrog sebe.

Nekdo drug je vprašal očeta za nasvet, da se ne bi pustili vplivati množičnemu trendu oglaševanja in medijev na sploh. Potem ko je poudaril, da je s pomočjo teh medijev moč narediti veliko dobrega, vendar jih nekateri ljudje uporabljajo za slabo, je še dodal: »Vsi, ženske in moški, imamo dolžnost, da se temu krščansko upremo, ker nismo živali, smo ljudje. Vsi, katoličani in nekatoličani. /…/ Nočemo, da z nami ravnajo, kot da ne bi imeli razuma, kot da bi bili le neka surova sila z neurejenimi nagoni; uprite se! Predvsem se uprite ženske. Ne mislite, da je vaš upor brezploden: eno pismo je lahko zelo učinkovito, tako za časopise kot za televizijo, ali za oglaševalsko agencijo, ki nek izdelek oglašuje na neokusen način. Uprite se.«

Na koncu je eden izmed navzočih izrazil željo, da bi izvedel, kako lahko mi z mesta, kjer se nahajamo, pomagamo svetemu očetu. Najboljši način, je odgovoril, je z molitvijo zanj, vsak dan malo: »ne le enkrat, ampak večkrat na dan, za njega, za njegove namene ter tako, da izročimo kakšno majhno odpoved, ali nekaj, kar zahteva trud.«