29. avgusta obhajamo liturgični spomin mučeništva sv. Janeza Krstnika. V okviru premišljevanja, ki se navdihuje ob njegovi osebnosti in življenju, se lahko posebej osredotočimo na njegovo pogumno in junaško pričevanje za resnico, ki ga je pripeljalo do mučeništva. Spominjam se besed svetega Jožefmarija: »Ne boj se resnice, četudi bi zaradi nje moral umreti« (Pot, št. 34). Tudi brez dospetja do skrajnosti mučeništva lahko ljubezen do resnice v nekaterih okoliščinah prinaša različne nevšečnosti, včasih zelo občutne.

Istočasno nas ljubezen do resnice o realnem stanju sveta in nas samih osvobaja (prim. Jn 8,32); na radikalen način pa nas osvobaja Resnica, ki je Kristus (prim. Jn 14,6). Brez svobode ne bi mogli ljubiti, brez ljubezni pa nič ne bi bilo vredno truda.

Vedno, zlasti pa v težkih situacijah, ki bi nas lahko privedle do malodušja, si prizadevajmo spoznati in priznati resnico o našem osebnem življenju. Da bi to dosegli, bodimo, kot nam je priporočal naš oče, iskreni pred Bogom, do sebe in do tistih, ki nam lahko pomagajo v našem duhovnem življenju.

Ta ljubezen do resnice, ta iskrenost, je povezana s ponižnostjo; to je »krepost, ki nam pomaga hkrati spoznati našo bedo in našo veličino« (Božji prijatelji, št. 94). Kadar naša beda postane bolj očitna, poskušajmo upoštevati tudi našo veličino: to, da smo v Kristusu božji otroci. Tedaj nas bo prav tako ponižnost – resnica – spomnila, da »če je Bog za nas, kdo je zoper nas?« (Rim 8,31).

Še naprej priporočajmo Gospodu pregled statuta Opus Dei s strani Svetega sedeža in svojo molitev združimo s sinovsko prošnjo za papeža in vse njegove namene, zlasti – kot nas je prosil na avdienci preteklega tedna – »da bi narodi našli pot miru«.

Z vso ljubeznijo vas blagoslavlja

vaš oče

Rim, 26. avgust 2025