Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!

Za vso Cerkev se bo 24. decembra začel jubilej. Prav božični dnevi nam govorijo o osrednjem sporočilu, ki ga je papež namenil za jubilejno leto: o upanju.

S človeškega zornega kota bi tista noč v Betlehemu lahko bila razlog za obup. Jezus se je rodil v osamljenosti, revščini in mrazu; brez časti in udobja, sprejela ga je le ljubeča skrb Marije in Jožefa ter pozdrav nekih pastirjev. In vendar je Bog hotel na ta način vstopiti v človeško zgodovino. V tej krhkosti se skriva obljuba upanja polne prihodnosti. Jezusovo rojstvo spreminja temo v svetlobo, ponuja nam svojo družbo in tolažbo ter nam kaže, v čem je resnično bogastvo.

Papež nas spominja, da je krščansko življenje pot, ki »potrebuje močne trenutke, ki hranijo in krepijo upanje, nepogrešljivega spremljevalca, ki nam daje uzreti cilj: srečanje z Gospodom Jezusom« (Spes non confundit, št. 5). Jubilej je lahko eden od teh močnih trenutkov, ob katerih morda jasneje izkusimo trdno upanje v božje usmiljenje.

V življenju včasih nastopijo težki trenutki. Toda vedno se lahko obrnemo k Jezusu in mu zaupamo svoje skrbi in želje. Nikoli nismo sami, saj želi Kristus z nami deliti svoj mir; mir, ki tako kot v Betlehemu ne pomeni vedno odsotnosti težav, temveč gotovost vere v božjo ljubezen do vsakega izmed nas. To je temelj našega upanja.

Zavedanje, da je Bog prvi, ki hoče našo srečo – tako zemeljsko kot večno –, nam lahko pomaga osmisliti nevšečnosti, ki jih prinaša življenje. »Omnia in bonum«, »vse pripomore k dobremu«, je govoril sveti Jožefmarija. Na skrivnosten način lahko vse prispeva k našemu dobremu in dobremu drugih, kajti božja ljubezen je močnejša od zla. Težav ne moremo popolnoma odpraviti, vendar jih je mogoče prebroditi skupaj z Jezusom, tako da jih delimo z njim. »Človeka ne ozdravlja izogibanje trpljenju, ne beg pred trpljenjem, marveč sposobnost trpljenje sprejeti in v njem zoreti, v njem najti smisel po zedinjenju s Kristusom, ki je trpel z neskončno ljubeznijo« (Benedikt XVI., Spe Salvi, št. 37). Prizadevajmo si po svojih močeh pomagati, predvsem pa z molitvijo spremljati številne ljudi, ki trenutno trpijo zaradi posledic vojn in naravnih nesreč.

Lahko si predstavljamo, da je bila božična noč za Devico Marijo in svetega Jožefa čas mešanih občutij: bridkost, ker Jezusu nista mogla ponuditi dostojnejšega mesta, obenem pa neizmerno veselje, ko sta ga imela v naročju. Njiju lahko prosimo, naj Gospodovo rojstvo vselej krepi naše upanje.

Z voščilom ob svetem božičnem prazniku in ljubezni polnim blagoslovom

vaš oče

Rim, 16. december 2024