Če zavohaš sod z dobrim vinom, si ne boš natočil samo enkrat. Tako se tudi ta rubrika vrača k temi, ki se je je nekoč že dotaknila, h knjigi POT Španca sv. Jožefmarija Escrivája, ki jo je Ognjišče pravkar objavilo v novi postavnejši izdaji, ki se ji žepni format tudi najbolj prilega.

Za ljubitelje številk tile podatki o knjigi: 411 izdaj v skupni nakladi 4.592.520 izvodov v 46 jezikih.

A bolj kot založniški uspeh velja rastoče prepričanje, da gre za delo, ki je dejansko Hoja za Kristusom 20. stoletja. Z razliko, ki jo med obe knjigi zarezujeta na eni strani prepad stoletij med srednjim vekom in atomsko dobo, na drugi pa to, da je Hojo za Kristusom pisal menih menihu, POT pa aktivni svetni duhovnik kristjanu na splošno. Zato je razumljivo, da daje Escrivájevo delo vtis večje človeškosti in priljudnosti kakor Kempčanovo. A največja razlika je po mojem v tem, da je ta moderni španski svetnik bolj spravljen s tem svetom, da v njem vidi manj solzno dolino kot areno za večnost, da je v bistvu vedrejši, bolj optimist od Kempčana.

Kakšna svežina in modernost diha na primer že iz njegove metaforike: računovodstvo nekega podjetja, transfuzija krvi, reševalna postaja, igralne karte, kirurgove klešče, Velazquezova slika, nadnaravne olimpijske igre, majhen vijak v velikem stroju, taktika, tramvaj … To seveda v klasičnem krščanskem okviru transcendence: smrti, sodbe, pekla, nebes.

V tem našem času, ko je smrt takšen tabu, da je v spodobni družbi neokusno govoriti o njej (pa tudi raku je treba reči »ona huda bolezen« …), se tu smrt ozarja z vstajenjsko vedrino:

»Druge ljudi« smrt zavira in plaši, nas pa smrt – Življenje – vzpodbuja in nam daje novih moči. Zanje smrt pomeni konec, za nas začetek ...« (št. 738)

999 izrekov – toliko jih je namreč v knjigi – se dotika vseh življenjskih situacij.

Vzemimo izrek 353: »Si se že kdaj potrudil misliti na to, kako nesmiselno je prenehati biti katoličan, ko prideš na univerzo ali v strokovno društvo ali na znanstveno zborovanje ali v parlament – kakor da bi pustil klobuk v garderobi …«

Ne manjka niti poklon ženski 982. izrek: »Ženska je močnejša od moškega in bolj zvesta v trenutkih trpljenja – Marija Magdalena, Marija Kleopova in Saloma!«

Skratka: v tej španski kleti je najžlahtnejše krščansko vino, s katerim se velja krepiti. V Stvarnem kazalu najdeš namreč gesla kot: bolečina, bolezen, notranji boji, poraz, potrtost, skušnjave, stiska, a tudi drznost, kultura, mir, optimizem, študij, veselje …

Bog živi!

Alojz Rebula