“Moj naslov je v Opus Dei”

Osebno pričevanje o božjem klicu in srečanju z Opus Dei.

Osebna pričevanja
Opus Dei - “Moj naslov je v Opus Dei”

Hvala, Gospod, da si nam 29. junija leta 2004 pripeljal v Slovenijo prve numerarije. Torej mineva že petnajst let. Vse najboljše! To je bil dan, ki nam ga je zapustil Gospod. Da, Gospod se je ozrl na Slovenijo. Ta dekleta so velike ljubiteljice duš, vedno vesele.

Gospodu se zahvaljujem, da je tudi mene poklical v Opus Dei. Zgodilo se je takole …

Spominjam se prvih duhovnih vaj. Bile so zahtevne, a ni besed s katerimi bi izrazila to lepoto, to božjo navzočnost.

A preden pričnem z življenjsko zgodbo, naj vam povem, da si Bog običajno izbere slabo orodje. Pred vstopom v Opus Dei me je klesal, obrezoval. Tako dela z grešniki, ki ga iščejo.

Stopila sem v knjigarno na Rakovniku. Trgovka mi je prijazno ponudila knjigo z naslovom “Nenavadna ljubezenska zgodba”. Kupila sem jo. V knjigi je pisateljica Janne Haaland Matláry navedla nekaj čudovitih stavkov svetnika Escrivája. Besede so me zelo nagovorile. Naj povem, da prej nikoli nisem slišala za tega svetnika. Moj angel je čudovit vodnik. Vodil me je naprej. Brskala sem po internetu in našla knjige tega svetnika. Še naprej sem listala po internetu, nakar ugotovim, da je ustanovitelj Opus Dei. Le kaj je to Opus Dei? Ali je tudi pri nas? Da, ugotovim.

Božji klic je bil čedalje bolj glasen in jasen. Slišala sem: Pridi, pridi. Čakam te. Dovolj si šibka, da te bom lahko vodil. A demoni so storili vse, da mi preprečijo. Nisem se zapletala v pogovor z njimi. Posluževali so se ljudi, da bi mi preprečili to s strašansko grdimi besedami. Na žalost so to bili katoličani. Če ne bi gledala Jezusa, bi se utopila, ker ni nujno, da so valovi visoki. Mučili so me z Da Vincijevo šifro. A v meni je rasla božja moč. Spravljali so me v smešen položaj. Na primer: v Opus Dei so sami bogataši in zelo izobraženi (to je bila moja šibka točka). Sedaj si mislim, Bogu hvala za bogate in izobražene, da se lahko širi božja beseda.

Božji klic je bil čedalje bolj glasen in jasen. Slišala sem: Pridi, pridi.

A dobrega Gospoda ne more nihče premagati. Rekel je, glej, pošiljam ti duhovnika, brata kapucina. On ti bo pomagal. In tako je tudi bilo.

Spominjam se prvih duhovnih vaj. Bile so zahtevne, a ni besed s katerimi bi izrazila to lepoto, to božjo navzočnost. V Opus Dei imam duhovno vodstvo, izobraževanje, duhovne obnove, sveto mašo. Duhovniki so drugi Jezus. Zelo se trudijo za mojo, za našo svetost. Jezus, še naprej blagoslavljaj njihov Opus Dei in hvala za vse milosti. Sveta Marija, prosi za nas!

Še dve misli:

Ne živimo za ta svet niti za lastno čast, temveč za božjo čast in slavo, za služenje Bogu: to je tisto, kar nas mora gnati naprej! (Kovačnica, št. 851).

Odkar je Jezus Kristus, naš Gospod, ustanovil Cerkev, trpi ta naša Mati stalno preganjanje. Morda je bilo v drugih časih preganjanje javno, medtem ko je sedaj mnogokrat organizirano na prikrit način; vendar tako danes kot včeraj še naprej napadajo Cerkev.

Kako velika je naša obveznost, da dnevno živimo kot odgovorni katoličani! (Kovačnica, št. 852).

Marija Lukan