Köln 2005

Vtisi in doživetja na svetovnem srečanju mladih

Venimus adorare eum, Emmanuel! Odpev, ki je združil toliko mladih glasov različnih barv, še vedno doni v naših ušesih, saj ni mogoče izbrisati tistih dni molitve in veselja, ki smo jih preživeli s papežem. »Geslo Svetovnega srečanja mladih prišli smo se mu poklonit pomeni tudi prišli smo ga poslušat,« meni Petra, »to se pravi, slišati Jezusov glas v besedah Benedikta XVI., videti živo, mlado in gorečo Cerkev, polno radosti in globoke hvaležnosti,« kot je papež sam želel. »Vesoljnost Cerkve si občutil za vsakim vogalom Kölna in njegove okolice,« pripoveduje Vanesa in dodaja, »ko so videli na izkaznici, da je pisalo Slovenija, so nas mnogi ustavljali, da bi nas pozdravili.«

Polni avtobusi in vlaki, dolge vrste, nekaj nevšečnosti ... niso bile pomembne, ker smo si vsi mislili, »splača se«, da lahko vidimo papeža ob Renu ali pri vigiliji in sveti maši na Marienfeldu. Tako so se vse te majhne nevšečnosti spremenile v nasmehe na obrazih tisočih mladih, tudi na Lučkinem.

»Pred vigilijo smo imele vsak dan čas za osebno molitev in smo se udeležile svete maše; imele smo tudi priložnost prejeti zakrament svete spovedi,« pravi Belen in še razlaga, »to nam je pomagalo, da smo pripravile naša srca na papeževe besede.«

Kot del priprave na srečanje s svetim očetom, se je približno 4000 deklet srečalo v Kölnu s prelatom Opus Dei, mons. Javierjem Echevarríem, ki je bil povabljen, da bi v tistih dneh za romarje vodil dve katehezi v španščini. Že pred Kölnom je v Rimu dejal: »Molim za sadove spreobrnjenja vsakega izmed nas, ki se bomo udeležili Srečanja ... in prosim v prvi vrsti zase.« Na srečanju so se, kot v družinskem pogovoru, porodila vprašanja za škofa o navdušenju in daritvi v krščanskem življenju, o apostolatu in o vprašanju žensk, še posebno pri evangelizaciji družbe in kulture. Urška je začutila klic, da bi na kakšen način pomagala, da bi bila moda bolj krščanska in da bi spoštovala človeško dostojanstvo.

Mons. Echevarría je zbrane predvsem spodbujal, da bi bile usmerjene v poslušanje in pripravljene odgovoriti na različne božje klice. V tem so odmevale besede Janeza Pavla II. ne bojte se in bolj sveže besede Benedikta XVI.: Kdor dovoli Jezusu, da vstopi v njegovo srce, nič ne izgubi, nič, absolutno nič, kar dela življenje lepo, svobodno in veliko.

Da ne bi nič padlo v raztrgano vrečo, »smo, kot toliko drugih romarjev,« pripoveduje Monika, »izkoristile priložnost za obisk stolnice, za premišljevanje papeževih besed in tudi za molitev za njegove namene: razna srečanja z judi, muslimani, in drugimi krščanskimi skupnostmi ... Na poti nazaj sem bolj umirjeno prebrala besede, ki nam jih je sveti oče namenil na vigiliji in opazila sem moč, s katero je govoril o svetosti: Svetniki so resnični preoblikovalci. Samo od svetnikov, samo od Boga, prihaja prava revolucija, dokončna sprememba sveta. Spomnilo me je na besede iz knjige Pot svetega Jožefmarija Escrivája: Te svetovne krize so krize svetnikov (Pot, št. 301).

Tako je Benedikt XVI. med vigilijo povabil čez 800.000 mladih, da bi pogledali na lik svetnikov, da bi se naučili »češčenja«, to se pravi, živeti po merilih Jezusa Kristusa in samega Boga. Svetniki so osebe, ki so imele slabosti in napake – kot jih imamo vsi, ki danes gradimo Cerkev –, ne glede na to pa so se borili in so sledili Jezusu. Tako nas je torej papež – kot prej Janez Pavel II. – povabil, da bi vstopili v množico svetnikov, ki se je začela z modrimi z vzhoda in ki sega vse do danes.

Svetovno srečanje mladih se je zaključilo, oziroma rečeno z besedami svetega očeta, Zunanja pot tistih mož se je zaključila (...), a tu se za njih začne notranje romanje, nova pot, ki preobrazi vse življenje. To pomeni biti odmev njegovega nauka, ponotranjiti radostne dogodke tega srečanja, zaključiti leto z več ljubezni do evharistije in odgovoriti na izziv, ki je pred nami: Vem, da vi mladi, hrepenite po velikih stvareh, da se hočete zavzeti za boljši svet. Dokažite to ljudem, dokažite svetu, ki ravno to pričakuje od Jezusovih učencev in ki bo, predvsem po vaši ljubezni, lahko odkril zvezdo, ki ji verniki sledimo. (Iz pridige Benedikta XVI., Köln, 21. avgust 2005).