Kaj bo najvidnejši dogodek leta 2006? Po navajanju ameriške izdaje Newsweeka bo največji dogodek milijonska produkcija filma "Da Vincijeva šifra".

V tem intervjuju predstavnik "slabih v filmu", prelature Opus Dei, prvikrat predstavlja svoj pogled na snemanje filma s Tomom Hanksom in Audrey Tautou v glavnih vlogah, ki ga bo produkcijska hiša Sony-Columbia maja predstavila javnosti. 

Marc Carrroggio, odgovorni za odnose Opus Dei z mednarodnimi mediji, je za Zenit povedal, da knjiga in sedanje pričakovanje "na koncu povzroča neke vrste posredno oglaševanje za nas".

Carroggio vnaprej pove, da v zvezi s filmom, ki so ga snemali v muzeju Louvre (Pariz), ne bo nikakršne napovedi vojne proti nikomer: gre za to, da izkoristimo to veliko vzbujeno zanimanje za to, da predstavimo lik Jezusa Kristusa, še dodaja.

­­­­―Kaj vas najbolj moti v zvezi s knjigo in sedaj v filmu? ―Carroggio: Spoznal sem, da ima fikcija svoja lastna pravila in da je ne gre jemati preveč resno. Toda kot vsakemu kristjanu tudi meni ni všeč način, s katerim se knjiga poigrava z življenjem Jezusa Kristusa.

Poleg tega knjige kot je Da Vincijeva šifra demonizirajo določeno skupino. Tokrat katoliško Cerkev kot skupino "kriminalcev", ki je več kot dva tisoč let poskušala skriti veliko laž.

Čeprav je zgodba absurdna in včasih na nek način celo duhovita, ustvarja lažno podobo institucije, in zelo dobro je znano, da sovražne podobe ustvarjajo sovražna čustva v tistih, ki jim primanjkuje kritičnega duha.

Mislim, da ne potrebujemo še več karikatur katerekoli religije, pač pa bi si morali vsi prizadevati za sožitje, strpnost in razumevanje. Ne moreš si prizadevati za mir z levo roko, medtem ko z desno tolčeš ljudi po glavi.

―Opus Dei ponavadi ne daje uradnih izjav na dogodke. Bo pri Da Vincijevi šifri drugače? ―Carroggio: Nekateri so pričakovali neke vrste napoved vojne s strani katoliške Cerkve in s strani Opus Dei. To bi verjetno želeli predvsem tisti, ki film oglašujejo – saj veste ... velik spopad v javnosti ... 

Toda zagotavljam vam, da bo edini odziv s strani Opus Dei napoved miru. Nobenih groženj ne bo ali organiziranja bojkotov ipd.

Bili bi veseli, če bi nam produkcijska hiša Sony-Columbia dala kakršnokoli znamenje, da nas spoštuje. Vendar je bi lahko njihov odziv zaenkrat »vljuden, a nezavezujoč«, z malo znakov, da nameravajo spoštovati verska prepričanja.

―Kako bodo, po vašem mnenju, na film reagirali člani Opus Dei?  ―Carroggio: Njihova, kot tudi reakcija mnogih drugih kristjanov, bo "uporabi limono za to, da narediš iz nje limonado".

Pravzaprav nam ta dogodek daje izvrstno priložnost za pogovor o Jezusu Kristusu. Konec koncev je ravno lik Jezusa Kristusa tisti, ki je v veliki meri zaslužen za popularnost knjige.

Knjiga je v bistvz parazitska: avtor si ustvari ime s tem, da napade pomemben kulturni lik in vse to označi za umetnost. Če se vsebina ne bi osredotočila na Kristusa, bi knjiga izgubila svoj čar.

Mislim, da je najboljši odziv preprosto ta, da ljudem pomagamo, da se seznanijo z osebnostjo Kristusa. Predvidevam, da bo v prihajajočem letu mnogo ljudi začutilo potrebo po branju Sv. pisma ali knjig o življenju Kristusa.

Gnala jih bo želja, da premišljujejo o velikih besedilih o veri, ki razsvetljuje mnogo težkih vprašanj človekovega bivanja. Zame so to vse načini "uporabe limone, da iz nje narediš limonado". 

―Na nek način je Dan Brown naredil Opus Dei še bolj moderen in vam dal priložnost, da se predstavite. Ste opazili povečanje števila ljudi, ki poizvedujejo za informacijami? ―Carroggio: Nedvomno. V preteklem letu je samo v ZDA več kot 1 milijon ljudi obiskalo našo spletno stran in zasluga za to gre predvsem Da Vincijevi šifri.

Torej smo deležni neke vrste posrednega oglaševanja. To me spominja na tisto, kar se je zgodilo v bivših komunističnih državah.

Če je uradni organ objavil članek proti Cerkvi – včasih tudi proti Opus Dei – smo prejemali skrivna sporočila od posameznikov, ki so članek prebirali "nazaj". Njihov zaključek je bil, da če Opus Dei kritizirajo ljudje, ki kritizirajo Rimsko katoliško Cerkev, potem mora biti Opus Dei zanimiv.

Nekaj podobnega se dogaja z Da Vincijevo šifro. Do zdaj smo iz knjige naredili kar nekaj limonade in upamo, da bo film le še povečal to proizvodnjo.

Poskusili bomo objaviti kar se da veliko informacij in bomo popolnoma odprti in dosegljivi za javnost: vrata so odprta. 

Vsakemu, ki želi, bi radi dali možnost, da se seznani z Opus Dei iz prve roke. To je, mimo grede, nekaj, kar se zdi, da ne zanima ne avtorja knjige, ne producenta filma.

―Boste zoper film sprožili kakšna pravna dejanja? ―Carroggio: Kaj takšnega bi me presenetilo. Seveda pa zato obstaja več kot dovolj razlogov.

Recimo, da bi obstajal film, ki bi razkril, da Sony-Columbia ni to, kar smo ves čas mislili, da je, ampak da je v resnici skrivna organizacija atentatorjev, ki jih vodi mafija. Film pa bi imel oznako, da je samo "fikcija". Nekako dvomim, da bi ta oznaka zadovoljila odvetnike Sony-Columbia. Prepričan sem, da bi zagrozili s tožbo. 

Kljub temu pa tak pravni akt pomeni institucionalizacijo konflikta. Pomenilo bi "Opus Dei proti Sony-Columbia", kar je zame osebno skoraj surrealistično. Kot sem že rekel, je napoved miru edino, kar bo storil Opus Dei. Za spor sta potrebna dva in v tem primeru manjka tožnik.

Pa vendar so člani Opus Dei v 60 državah. Nekateri vodijo centre, ki usposabljajo mlade in ljudi s podeželja, ki ne morejo najti zaposlitve. Poleg tega vodijo bolnišnice na slabše razvitih območjih. Vse te dejavnosti so odvisne od finančne podpore donatorjev. Jasno je, da jim lahko knjiga in film otežita zbiranje sredstev za njihove dejavnosti. Zato me ne bi presenetilo, če bi katera izmed teh organizacij razmišljala o odškodninski tožbi.

―Bo Opus Dei svojim članom svetoval, naj si filma ne ogledajo? Ali raje vidi, da se člani zavedajo negativnega pogleda na Opus Dei, ki je prisoten v določenih krogih? ―Carroggio: Člani Opus Dei so odrasli ljudje in svetovali jim ne bomo ne enega ne drugega.

Zanimivo vprašanje pa je, ali bi moral biti ogled tega filma dovoljen le odraslim. Vsak odrasel človek z vsaj minimalno izobrazbo je namreč sposoben ločiti realnost od fikcije. Ko pa se manipulira z zgodovino, ne moremo pričakovati, da bodo otroci sposobni pravilne presoje.

Sama navedba opozorila, da gre za "fikcijo", ni dovolj. Tako kot otroke ščitimo pred vsebinami, ki so polne spolnosti in nasilja, se zdi pametno, da jih zaščitimo tudi pred nasiljem, ki je bolj prikrite narave, zato pa toliko bolj nevarno. 

Mislim, da je zaskrbljenost, ki jo sproža to vprašanje, razumljiva. Poleg tega, da nekdo misli le na dobiček, bi moral misliti tudi na negativen, škodljiv vpliv, ki ga ima lahko nek film na mlade ljudi. Kot sem že dejal, to ni primeren čas za vnašanje nesožitja med ljudi, narode in religije, pač pa je čas za vzpodbujanje medsebojnega razumevanja.