―Naj vas na začetku vprašam, ste imeli možnost videti film?

Iz samega filma so znani le nekateri prizori iz reklamnega trailerja. Ne zahtevamo, da bi iz filma odstranili prizore, ki jih ne poznamo. In še zdaleč ne govorimo o cenzuri. Branimo svobodo izražanja, kar presojamo, da je združljivo s spoštovanjem tega, v kar ljudje verjamejo. Še naprej upamo na odločitev s strani Sony-ja, da zaščiti tako svobodo izražanja, kot spoštovanje do vere katoličanov.

―Kakšne vrste stik ste uspeli vzpostaviti s produkcijsko hišo Sony-Columbia? Ali ste imeli uradna srečanja, na katerih ste se pogovarjali o problemu, ali ste jim poslali samo pisma?

Veselilo bi nas, če bi imeli možnost sestati se s Sony-jem. Poslali smo številna pisma, v katerih smo osvetlili naš pogled na sam film in prosili za konstruktiven dialog. Ampak odgovor je bil to, kar bi lahko imenovali "prijazna ravnodušnost". Omejili so se na to, da so potrdili prejem pisem.

―Kako se je Sony-Columbia odzvala na to zaskrbljenost?

Odgovor smo prejeli posredno preko časopisov. Decembra je bil objavljen nek intervju z režiserjem filma, v katerem je bilo potrjeno, da naj bi bil film posnet po romanu. Pred kratkim sem bral druge izjave tiskovnih predstavnikov Sony-ja, v katerih trdijo, da film "ni povezan z religijo" in da "nikogar ne želijo užaliti". Odkrito povedano, zdi se mi težko, da ne bi z vero povezovali teme, ki govori o Jezusu, o evangelijih, o Magdaleni, o zadnji večerji, o papežu, o škofih, o Opus Dei.

―Rečeno je bilo, da je Opus Dei v Združenih državah ponovno zaprosil, da iz filma izločijo vse omembe, ki so povezane s Prelaturo.

Seveda bi raje videli, da se o Opus Dei ne bi govorilo. Predvsem pa smo že od samega začetka prosili, naj film ne bo žaljiv za katoličane na splošno. Naj Cerkve ne označuje za zločinsko ustanovo, naj ne podaja sovražnih podob … Navedbe o Opus Dei, čeprav zelo izstopajoče, so sekundarnega pomena.

―Ste pri poskusih, da bi nekatere prizore iz filma odstranili sodelovali samo vi, ali ste oblikovali lobi s pomočjo kakšne avtoritete iz Vatikana?

Ponavljam, da ne želimo odstranjevati prizorov iz filma, ki ga sploh še nismo videli. In niti ne želimo oblikovati karšnega koli lobija. Omejujemo se na to, da javno izražamo naš pogled na stvar, na miren in jasen način. Vse, kar zadeva Vatikan, ni v moji pristojnosti in vam na to ne morem odgovoriti.

―Izjavili ste, da film ponuja deformirano sliko katoliške Cerkve. Je ta deformiranost, o kateri govorite, povezana s katoliško Cerkvijo ali z Opus Dei?

Glavna deformacija zadeva evangelij, lik Jezusa Kristusa in Cerkve v celoti. Zaradi tega razloga smo prosili za spoštovanje do vere katoličanov na splošno. Z drugimi besedami, ne bo nam dovolj, če se bodo omejili na to, da opustijo ime Opus Dei.

―Kaj bi se zgodilo, če bi bili prizori, ki motijo katoliško Cerkev, odstranjeni? Ali bi postal film vreden ogleda?

Mislim, da se z nekaj ustvarjalnosti rešitve lahko najdejo. Za filmom stoji profesionalnost visoke kvalitete. Prepričan sem, da bi lahko naredili zanimiv film s privlačnimi dejanji in situacijami, brez tega, da bi se zatekali na neosnovane žalitve. To bil bi velik prispevek, simbolična gesta skladnosti, gesta vzora, ki bi jo sprejele mnoge osebe iz vsega sveta.

Posredni sloves

―Nekateri menijo, da bi morala biti interpretacija, ki jo vsebuje "Da Vinci-jeva šifra", razumljena kot različnost umetniškega izražanja, čeprav lahko prizadene določene institucije. Se vi s tem ne strinjate?

Gre za pomembno in kompleksno vprašanje. Če bi se enostavno znašli pred znanstveno fantastiko, se vprašanje ne bi postavilo: katerikoli bralec romana ali gledalec filma, bi vedel kako odreagirati. Problem je v tem, da se v tem primeru igra z dvoumnostjo: se pravi, da je zgodba delno resnična in delno izmišljena, ampak ne ve se, kje se resničnost konča in kje se začne domišljija. In to je nevšečno takrat, ko se govori o zločinih, krvavem bičanju in lažeh. Naj podam primer. Predstavljajte si, da nek film razkriva, s pomočjo različnosti kot umetniškega izražanja, da je Sony-Columbia v resnici pokrivalo za določene mafijske in kriminalne dejavnosti, ki uporablja denar svojih delničarjev za sramotne namene. Potem si predstavljajte, da scenarij nejasno meša realna in izmišljena dejanja. Ne verjamem, da se lahko sklicujemo na kliše, po katerem se lahko v znanstveni fantastiki naredi in reče kar koli.

―Zakaj mislite, da je bil kot protagonist zarote, ki je predstavljena v filmu, izbran Opus Dei?

Noben razlog mi ne pride na misel. Mogoče zato, ker niti pisatelj, niti filmski scenarist ne poznata nikogar iz "resničnega" Opus Dei. Upodobili so neobstoječo prikazen.

―Rekli ste, da filma ne boste zaustavili. Ali torej uradno katoličanov ne boste pozvali, naj si ga ne ogledajo?

Absolutno smo proti temu, da bi ga zaustavili in smo proti agresivnim položajem. Prepričani smo, da smo se znašli pred primerom, ki ponuja priložnost, da se sproži javni dialog, če ga že privatno ni bilo možno vzpostaviti. Želimo ravno nasprotno od nekega bojkota; želimo dialog, ki bi nam dal možnost dati več informacij o Kristusu in evangeliju, o katoliški Cerkvi in o Opus Dei.

―Ali je res, da bo Opus Dei začel z veliko kampanjo, da bi javnosti predstavil svoje delovanje, kot protiutež javne podobe, na katero bi lahko imela predstavitev novega filma velik vpliv?

V resnici se nahajamo pred veliko priložnostjo, ki nam omogoča govoriti predvsem o Jezusu Kristusu in katoliški Cerkvi. Za to, kar se nanaša na Opus Dei nameravamo odgovoriti na vse želje po informacijah, ki jih bomo prejeli. Vsa ta "zmeda" v mnogih ljudeh spodbuja željo vedeti, kaj v resnici Opus Dei je in kaj počne. Od trenutka naprej, ko je bila izdana knjiga, je samo v Združenih državah več kot milijon ljudi stopilo v stik z našo spletno stranjo. Odkriva se nam neka vrsta posrednega oglaševanja. Ampak ponavljam: nismo bili mi tisti, ki smo želeli to situacijo.

―Zakaj mislite, da je delo kot je Da Vincijeva šifra doseglo takšen nivo uspeha?

Zanimanje za lik Jezusa Kristusa samo delno razloži razširjenost, ki jo je ta roman dosegel. Če ne bi šlo za Jezusa, ne bi bilo tako zanimivo. Neka izmišljena zgodba o zelo znani osebnosti živi od posredne slave. Mogoče vse to služi kot spodbuda katoličanom, da jih na malo bolj nenavaden način opozori, da moramo več govoriti o Jezusu, da moramo bolje poznati evangelij in deliti zgodovino Cerkve z drugimi. Danes veliko ljudi išče smisel življenja in smrti, mnogo ljudi danes hrepeni po ljubezni, ki temelji na resnici. Mi katoličani imamo odgovor pri roki: Kristus. Mogoče nam bo vse to pomagalo, da se bomo osredotočili na bistvo.