Opus Dei

Živeti s čutom poslanstva pomeni zavedati se, da nas Gospod pošilja, naj ponesemo njegovo ljubezen ljudem v naši bližini. To v vsakem trenutku vključuje odločanje – ob spodbudi Svetega Duha –, kaj storiti v smeri tega poslanstva, ki daje vsebino in cilj našemu bivanju na zemlji.

Za apostolat značilen dinamizem je ljubezen, ki je božji dar: »V božjem otroku sta prijateljstvo in ljubezen eno: božja luč, ki daje toplino« (Kovačnica, št. 565). Cerkev raste zaradi ljubezni svojih vernikov, in šele potem prideta struktura in organizacija, ki sta v službi te ljubezni in njen sad.

Numerarije pomočnice: posebna poklicanost za skrb in krepitev družinskih vezi v Opus Dei.

Sveti Jožefmarija se je spominjal, kako je pri šestnajstih letih odkril, da srce od njega hoče »nekaj velikega in da mora to biti ljubezen«. Ta vrsta člankov o krščanski poklicanosti naj bo v pomoč pri iskanju poklica, odkrivanju in zvestobi.

Poklic v Opus Dei kot pridruženi ali pridružena: polje brezmejnih možnosti.

Gotovost, da smo vedno z Bogom, je živi vir upanja, iz katerega nenehno pritekajo novi studenci veselja in miru, ki dajejo rodovitnost našemu življenju in življenju ljudi okoli nas.

Bog blagoslavlja normalnost družinskega življenja in želi prebivati v njem. Sprehod skozi Tobijevo knjigo nam lahko pomaga to ponovno odkriti.

Poklicanost v Opus Dei je kakor povabilo k izvajanju neke partiture, je kakor igrati božjo glasbo, ki obsega toliko variacij, kot je ljudi na svetu.

Da bi bilo moje ime zapisano v božjem srcu – to so sanje vsakega kristjana. Drugi prispevek iz serije o poklicanosti govori o tej temi.

Za kristjana apostolat ni preprosto naloga, za katero bi bilo potrebnih nekaj ur, niti ni neko pomembno opravilo, temveč je potreba, izvirajoča iz srca, ki je postalo »eno telo in en duh« z Gospodom.