Opus Dei

Izšla je nova knjiga Scotta Hahna, v kateri spregovori o svoji osebni poti, ki ga je od prezbiterijanskega pastorja preko nepričakovanih spoznanj in srečanj vodila do Katoliške cerkve in poklicanosti v Opus Dei.

Živeti s čutom poslanstva pomeni zavedati se, da nas Gospod pošilja, naj ponesemo njegovo ljubezen ljudem v naši bližini. To v vsakem trenutku vključuje odločanje – ob spodbudi Svetega Duha –, kaj storiti v smeri tega poslanstva, ki daje vsebino in cilj našemu bivanju na zemlji.

Za apostolat značilen dinamizem je ljubezen, ki je božji dar: »V božjem otroku sta prijateljstvo in ljubezen eno: božja luč, ki daje toplino« (Kovačnica, št. 565). Cerkev raste zaradi ljubezni svojih vernikov, in šele potem prideta struktura in organizacija, ki sta v službi te ljubezni in njen sad.

Numerarije pomočnice: posebna poklicanost za skrb in krepitev družinskih vezi v Opus Dei.

Sveti Jožefmarija se je spominjal, kako je pri šestnajstih letih odkril, da srce od njega hoče »nekaj velikega in da mora to biti ljubezen«. Ta vrsta člankov o krščanski poklicanosti naj bo v pomoč pri iskanju poklica, odkrivanju in zvestobi.

Poklic v Opus Dei kot pridruženi ali pridružena: polje brezmejnih možnosti.

Gotovost, da smo vedno z Bogom, je živi vir upanja, iz katerega nenehno pritekajo novi studenci veselja in miru, ki dajejo rodovitnost našemu življenju in življenju ljudi okoli nas.

Bog blagoslavlja normalnost družinskega življenja in želi prebivati v njem. Sprehod skozi Tobijevo knjigo nam lahko pomaga to ponovno odkriti.

Poklicanost v Opus Dei je kakor povabilo k izvajanju neke partiture, je kakor igrati božjo glasbo, ki obsega toliko variacij, kot je ljudi na svetu.

Da bi bilo moje ime zapisano v božjem srcu – to so sanje vsakega kristjana. Drugi prispevek iz serije o poklicanosti govori o tej temi.