Opus Dei

Mojzesovo življenje nas uči, naj pri izpolnjevanju poslanstva, h kateremu smo poklicani, pustimo Svetemu Duhu, da nas preoblikuje preko poslušanja Boga in sinovskega dialoga z Njim.

Drugi prispevek v sklopu člankov o molitvi govori o tem, kako Bog prihaja naproti človeku in vzgaja njegovo srce, da bi mogel stopiti v odnos z Njim in odkriti, da je ljubljen božji otrok.

Kontemplativna molitev nas uvaja v nov način gledanja na vse, kar se dogaja okoli nas. To je dar, ki poteši našo naravno željo po zedinjenju z Bogom v najrazličnejših okoliščinah.

Sveti Jožefmarija je govoril o »quid divinum«, o nečem božjem, kar lahko odkrijemo v stvareh okoli sebe in v tem, kar počnemo. Takrat se pred nami odpre nova razsežnost, v kateri si vse delimo z Bogom.

V teku našega molitvenega življenja bodo nastopile tudi težave in dvomi. Veliko je razlogov za prepričanje, da nam je Bog v takšnih trenutkih še posebej blizu.

Bog nam daje možnost, da svojo molitev doživljamo tako, kot je v danem trenutku za nas najbolje. Elizabeta je priča tega, kako se potrpežljivost in stanovitnost spreminjata v popolno veselje.

Bog govori po tiho, vendar neprestano: v Svetem pismu, zlasti v evangelijih, pa tudi v naši notranjosti.

Ko se učimo moliti, nam pri tem lahko pomagajo ljudje, ki so to počeli v svojem življenju: svetniki, in na poseben način sveta Marija.

Dobri razbojnik je osvojil Gospodovo srce in si odprl pot v nebesa. Takšna je molitev: beseda, ki Jezusu ukrade srce in nam daje, da od tega trenutka dalje živimo skupaj z njim.

O nekaterih mislih svetega Jožefmarija, ki nam lahko pomagajo k tesnejši zedinjenosti z Bogom in Cerkvijo pri liturgičnih dejanjih.