“Bog se poniža”
In v Betlehemu se rodi naš Bog: Jezus Kristus! — Zanj ni prostora v gostišču, ampak v hlevu. — Njegova mati ga povije v plenice in položi v jasli. Mraz. — Uboštvo. — Jožefov služabniček sem. — Kako dober je Jožef! — Z menoj ravna kot oče s svojim sinom. — Celo odpusti mi, če vzamem Dete v svoje roke in ga ure in ure nagovarjam s sladkimi in gorečimi besedami! ...
“Kje je novorojeni kralj?”
Ponižnost je še ena dobra pot do notranjega miru. — On je rekel: “Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen ... in našli boste mir svojim dušam.” (Pot, 697)
“Posvečevati moramo vse svoje življenje”
Kot apostol imaš veliko in lepo nalogo. Stojiš na sotočju milosti in svobode duš; in prisostvuješ nadvse slovesnemu trenutku v življenju nekaterih ljudi: njihovemu srečanju s Kristusom. (Brazda, 219)
“Kristus meni in tebi govori, da naju potrebuje”
Božična pobožnost. — Prav nič se mi ne zdi smešno, ko vidim, da gradiš jaslice in postavljaš preproste figure okoli hlevčka. — Še nikoli se mi nisi zdel bolj možat kot zdaj, ko si podoben otroku. (Pot, 557)