“Prišel je advent”
Prišel je advent. Kako dober čas za osvežitev želje, pričakovanja, iskrenega hrepenenja po Kristusovem prihodu! Po njegovem vsakodnevnem prihodu v evharistiji! Cerkev nas spodbuja: »Ecce veniet!« — Vsak čas bo prišel. (Kovačnica, 548)
“Postal je Človek, da bi nas odrešil”
Začudi se ob velikodušnosti Boga: postal je Človek, da bi nas odrešil, da bi bila ti in jaz — ki ne veljava nič, to kar priznaj! — z Njim zaupno povezana. (Kovačnica, 30)
“Ljubezen se pokaže z dejanji”
Pojdi v Betlehem, približaj se Detetu, zapleši pred njim, izreci mu veliko gorečih besed, pritisni si ga k srcu … — Ne govorim o otročarijah: govorim o ljubezni! Ljubezen pa se pokaže z dejanji: v intimnosti svoje duše ga lahko prav zares objameš! (Kovačnica, 345)
“Biti moramo ponižni”
Ti moraš ubogati — ali pa ukazovati — zmeraj z veliko ljubezni. (Kovačnica, 629)
“Naše nagnjenje k sebičnosti ne umre”
Ne postavljaj svojega “jaza” v svoje zdravje, v svoje ime, v svojo kariero, v svoje delo, v vsak svoj korak … Kako nadležno! Zdi se, da si pozabil, da “ti” nimaš ničesar, vse je Njegovo. Kadar se v teku dneva — morda brez razloga — čutiš ponižanega; kadar misliš, da bi moralo tvoje mnenje prevladati; ko zaznaš, da v vsakem trenutku kipi tvoj “jaz”, to, kar je tvoje, tvoje, tvoje …, bodi prepričan, da ubijaš čas in da potrebuješ to, da nekdo “ubije” tvojo sebičnost. (Kovačnica, 1050)
“Brez Njega ne moremo ničesar storiti”
Kadar čutiš ponos, ki vre v tebi — napuh! —, ki ti daje misliti, da si nadčlovek, takrat nastopi trenutek, da vzklikneš: Ne! Tako boš okusil veselje dobrega božjega otroka, ki skozi življenje nosi napake, vendar dela dobro. (Kovačnica, 1054)
“Ne spusti me, ne zapusti me”
Povejmo Jezusu, da smo otroci. In kako otroci, majceni in preprosti otroci, trpijo, da bi se povzpeli stopnico više! Na videz tam izgubljajo čas. Končno jim je uspelo. Zdaj pa še ena stopnica. Z rokami in nogami, z zagonom celega telesa dosežejo novo zmagoslavje: še ena stopnica. In znova začnejo. Kakšen napor! Le malo jih še manjka do vrha …, potem pa spodrsljaj … in hopla! … navzdol. Ves obtolčen se ubogi otrok v solzah začne, znova začne vzpenjati …
“Pústi mu, da je zahteven do tebe!”
Bog nas ima rad neskončno bolj, kot imaš ti rad samega sebe … Zato mu pústi, da je zahteven do tebe! (Kovačnica, 813)
“Smo navadni kristjani z običajnim življenjem”
Bog te ne vleče iz tvojega okolja, ne oddaljuje te od sveta, niti od tvojega stanu, niti od tvojih plemenitih človeških ambicij, niti od tvojega poklicnega dela … vendar hoče, da si tam svet! (Kovačnica, 362)
“Za pokornost je potrebna ponižnost”
Kadar moraš ukazovati, ne ponižuj: postopaj rahločutno; spoštuj razum in voljo tistega, ki uboga. (Kovačnica, 727)