Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!
Pred kratkim ste prejeli obsežno pismo o nekaterih značilnostih našega posvečanja Delu. Želel bi vas spodbuditi, da še naprej prebirate in se poglobite v tisto besedilo. Tudi sodelavce in tiste, ki ste vključeni v delo svetega Rafaela, vabim, da ga pozorno preberete, saj vam lahko pomaga bolje spoznati Delo in ga v večji meri začutiti kot nekaj svojega.
Še naprej priporočajte Gospodu nove diakone, ki so včeraj prejeli posvečenje v teh posebnih zdravstvenih razmerah. Vključimo v svojo molitev tudi veliko trpljenje, ki ga ta pandemija povzroča ljudem po vsem svetu.
Danes, na slovesni praznik Kristusa Kralja, lahko znova premišljujemo te besede svetega Jožefmarija: »Za to [da bi On kraljeval v meni] potrebujem obilo Njegove milosti. Samo tako se bodo tudi zadnji utrip mojega srca, tudi zadnji dih, tudi najmanj odločen pogled, tudi najbolj običajna beseda, tudi najbolj navadno občutje spremenili v hozano mojemu Kristusu kralju« (Jezus prihaja mimo, št. 181).
Če osebno čutimo, da smo še daleč od tega ideala, to ni razlog, da bi ga šteli za nekaj nemogočega ali da bi nas prevzelo malodušje. Če iskreno storimo, kar je v naši moči, bo božja milost, morda ne da bi se mi tega zavedali, polagoma oblikovala naše srce po srcu Jezusa Kristusa.
Z vso ljubeznijo vas blagoslavlja
vaš oče
Rim, 22. november 2020