“Skrb za apostolat”

Če s svojo molitvijo, s svojo daritvijo, s svojimi dejanji ne izkazuješ stalne skrbi za apostolat, je to očiten znak, da nisi srečen in da se mora okrepiti tvoja zvestoba. — Kdor ima srečo, kdor poseduje dobro, si ga prizadeva dati tudi drugim. (Kovačnica, 914)

Ko boš zares pohodil samega sebe in začel živeti za druge, tedaj boš ustrezno orodje v božjih rokah.

— On je poklical — kliče — svoje učence in jim naroča: »Ut eatis!« — Pojdite iskat vse ljudi. (Kovačnica, 915)

»In modico fidelis!« — Zvest v malem … — Tvoje delo, otrok moj, ni samo reševanje duš, temveč njihovo posvečevanje, dan za dnem, tako da vsakemu trenutku — celo navidez nepomembnim trenutkom — dodaš odmev večnosti. (Kovačnica, 917)

Tako kot se ogromen mehanizem v številnih tovarnah ustavi in obstane brez moči, kadar je električni tok prekinjen, tako tudi apostolat preneha biti rodoviten brez molitve in mrtvičenja, ki nagibata presveto Srce Jezusa Kristusa. (Kovačnica, 919)