“Vedrost. Zakaj bi se razburjal?”

Vedrost. — Zakaj bi se razburjal, če s svojo jezo žališ Boga, nadleguješ bližnjega, se sam vznejevoljiš ... in moraš na koncu vedno tudi pomiriti svojo jezo? (Pot, 8)

To, kar si rekel, povej z drugačnim tonom in brez jeze, pa bodo tvoje trditve dobile večjo moč, predvsem pa ne boš z njimi žalil Boga. (Pot, 9)

Ne grajaj, dokler še čutiš jezo zaradi storjene napake. — Počakaj do naslednjega dne ali še dlje. — Potem pa po premisleku mirno le izrazi svojo grajo. — Z eno samo ljubeznivo besedo boš dosegel več, kot po treh urah prerekanja. — Umeri svoj značaj. (Pot, 10)

Ko se boš zares predal Gospodu, se boš naučil biti zadovoljen s tem, kar pride, in ne boš izgubljal vedrosti, če se stvari — čeprav si jim posvetil ves svoj trud in uporabil primerna sredstva — ne iztečejo po tvojem okusu … Kajti “iztekle” se bodo tako, kot Bogu ustreza, da se iztečejo. (Brazda, 860)

Če gre za dobro bližnjega, ne bodi tiho, vendar govôri prijazno, brez nezmernosti in jeze. (Kovačnica, 960)

Prejemanje besedil po elektronski pošti

email