“Si žalosten, moj sin?”

Če si apostol, nikoli ne kloni. — Zate ni nasprotovanja, ki ga ne bi mogel premagati. — Zakaj si žalosten? (Pot, 660)

Resnična krepost ni žalostna in zoprna, temveč prijazno vesela. (Pot, 657)

Če se vse dobro izteče, se veselimo in slavimo Boga, ki je omogočil uspeh. — In če se konča slabo? — Veselimo se in slavimo Boga, ker si z njim lahko delimo njegov sladek križ. (Pot, 658)

Sprašuješ me, kako bi premagal svojo žalost. — Dal ti bom recept, ki prihaja iz dobre roke: od apostola Jakoba.

— »Tristatur aliquis vestrum?« — Si žalosten, moj sin? — »Oret!« — Moli! — Poskusi, pa boš videl. (Pot, 663)

Ne bodi žalosten. — Tvoj pogled na stvari naj bo bolj … "naš" — bolj krščanski. (Pot, 664)

»Laetetur cor quaerentium Dominum.« — Veseli naj se srce teh, ki iščejo Gospoda.

— Luč, s katero lahko raziščeš vzroke svoje žalosti. (Pot, 666)