“Pomiri se: pusti času čas”

Nemiren si. — Poglej: naj se v tvoji notranjosti ali v zunanjem svetu zgodi kar koli, nikoli ne pozabi, da je pomen dogodkov ali oseb zelo omejen. — Pomiri se: pusti času čas, potem pa se od daleč, brez strasti ozri na dogodke in ljudi in zagledal jih boš v pravi luči. Vsako stvar boš postavil na svoje mesto in ji določil njeno pravo ceno. Če boš tako ravnal, boš pravičnejši in si boš prihranil precej skrbi. (Pot, 702)

Ne prestrašite se in ne bojte se ničesar hudega, pa čeprav so okoliščine, v katerih delate, izredno težke, hujše kakor Danielove, ko je bil v jami s tistimi požrešnimi zvermi. Božje roke so enako mogočne in če bi bilo potrebno, bi delale čudeže. Zvesti! Z zvestobo ljubezni, zavedanja, veselja, zvesti Kristusovemu nauku in prepričani, da leta naše dobe niso slabša kakor tista iz drugih stoletij in da je Gospod vedno isti.

Poznal sem nekega starejšega duhovnika, ki je smehljajoč se o sebi trdil: Jaz sem vedno miren, miren. Takšni moramo vedno biti tudi mi: nahajamo se v svetu, obkroženi s sestradanimi levi, vendar se ne vznemirjajmo; bodimo mirni. Z ljubeznijo, z vero, z upanjem, ne da bi pozabili, da bo Gospod, če bo potrebno, pomnožil čudeže. (Božji prijatelji, 105)