“Če smo ponižni, nas Bog nikoli ne bo zapustil”

Te depresije, ker vidiš ali ker odkrijejo tvoje pomanjkljivosti, niso utemeljene … — Prôsi za resnično ponižnost. (Brazda, 262)

Čim večji si, tem bolj bodi ponižen, potem boš našel milost pri Gospodu. Če smo ponižni, nas Bog nikoli ne bo zapustil. On poniža napuh ošabneža, vendar reši ponižne. On osvobaja nedolžnega, rešen bo, ker so čiste njegove roke. Neskončno Gospodovo usmiljenje ne odlaša in pride na pomoč tistemu, ki kliče iz ponižnosti. Takrat ravna skladno s tem, kar je: kot vsemogočni Bog. čeprav je nevarnosti veliko, čeprav je duša videti preganjana, čeprav jo z vseh strani obkrožajo sovražniki njene rešitve, ne bo podlegla. To ni le izročilo nekih drugih časov; še vedno se dogaja. (…)

Brez veličastnih čudežev, z normalnostjo običajnega krščanskega življenja, s setvijo miru in veselja moramo tudi mi uničiti veliko malikov: malike nerazumevanja, nepravičnosti, nevednosti, domnevne človekove samozadostnosti, ki Bogu domišljavo obrne hrbet.

Ne prestrašite se in ne bojte se ničesar hudega, pa čeprav so okoliščine, v katerih delate, izredno težke, hujše kakor Danielove, ko je bil v jami s tistimi požrešnimi zvermi. Božje roke so enako mogočne in če bi bilo potrebno, bi delale čudeže. (Božji prijatelji, 104-105)

Prejemanje besedil po elektronski pošti

email