V svoji duši moramo gojiti resnično grozo do greha. Gospod — ponavljaj s skesanim srcem —, naj te ne žalim več!

Vendar se ne prestraši, ko občutiš breme ubogega telesa in človeških strasti; bilo bi neumno in otročje naivno, če bi sedaj ugotovil, da “to” obstaja. Tvoja beda ni ovira, temveč spodbuda, da bi se bolj združil z Bogom, da bi ga stalno iskal, kajti On nas očiščuje. (Brazda, 134)

Ne vstopaj v dialog s skušnjavo. Dovoli, da ti ponovim: bodi dovolj pogumen, da zbežiš; in močan, da se ne poigravaš s svojo šibkostjo in premišljuješ, do kod lahko greš. Presekaj, brez popuščanja! (Brazda, 137)

Nobenega opravičila nimaš. Krivda je samo tvoja. Če veš — saj se dovolj poznaš —, da po tisti poti — s tistim branjem, s tisto družbo, … — lahko končaš v prepadu, zakaj še naprej trmasto vztrajaš pri misli, da je to morda priložnost, ki pripomore k tvoji izobrazbi in zori tvojo osebnost?

Temeljito spremêni svoj načrt, četudi to zate pomeni več napora, manj razvedrila na razpolago. Čas je že, da se obnašaš kot odgovorna oseba. (Brazda, 138)