Imel sem čast od blizu spremljati dogodke, ki so pripravljali tisto odločitev, ki kaže na dve značilnosti blaženega Janeza Pavla II.: njegov poseben odnos do mladih in njegov čut za hvaležnost.
V velikem tednu leta 1980 je papež Janez Pavel II. na avdienci sprejel več tisoč mladih, ki so prišli v Rim na Forum UNIV, mednarodno srečanje študentov, ki obiskujejo centre Opus Dei po vsem svetu. Ta dogodek, katerega začetki segajo v leto 1968, združuje željo preživeti sveto tridnevje v Rimu, Petrovem mestu, z aktivnostmi, ki študente kulturno bogatijo.
Ob koncu avdience je eden od mladih, Julio Nieto po imenu, omenil svetemu očetu, da ob pogledu na podobe na Trgu sv. Petra pogreša kakšno podobo Božje Matere in da zaradi tega trgu nekaj manjka. »Dobro, zelo dobro! Treba bo dopolniti trg,« je bil odgovor Janeza Pavla II.
Ta pogovor je prišel na uho msgr. Álvara del Portilla, naslednika svetega Jožefmarija Escrivája na čelu Opus Dei. Msgr. del Portillo, ki ga je gnala želja, da bi brez odlašanja uresničil to, kar je imel za voljo svetega očeta, me je takoj prosil, naj premislim, kje in kako bi na trgu postavili Marijino podobo, in še dodal, da bi se lahko imenovala Mater Ecclesiae. V tistem času sem delal v Rimu kot arhitekt in sem imel srečo, da sem lahko živel ob prelatu Opus Dei na ulici Bruno Buozzi.
Po več tednih, potem ko sem velikokrat obiskal trg, da bi poiskal različne rešitve, sem msgr. del Portillu predstavil eno od možnosti skupaj z ustreznimi skicami in fotomontažami: šlo bi za zamenjavo enega izmed oken na stavbi, ki se nahaja med Cortile di San Damaso in trgom, z Marijinim mozaikom.
27. junija 1980 je sveti oče prejel dokumentacijo projekta: to je bil album z besedili, risbami in fotografijami ter z osnutki, ki so vključeni tudi na tej strani. Minilo je več mesecev brez novic, tako da je bila kopija te dokumentacija še enkrat poslana svetemu očetu preko takratnega papeževega tajnika msgr. Stanislawa Dziwisza.
Čez nekaj mesecev je Janeza Pavla II. zadel tisti strel, ki ga je preživel, kot je on sam povedal, po zaslugi Marijinega varstva. V izraz zahvale je želel, naj se na Trgu sv. Petra postavi Marijina podoba. Zaradi tega papeževega naročila je bil tisti predlog msgr. del Portilla pregledan s strani pristojnih oblasti v Vatikanu in tista lokacija je bila izbrana kot sedež za Mater Ecclesiae.
Mozaik (ki se navdihuje v podobi Madonna della colonna iz Konstantinove bazilike) je bil postavljen 7. decembra 1981, naslednjega dne po molitvi Angel Gospodov ga je Janez Pavel
II. blagoslovil, pred tem pa izrazil še željo: “Naj vsi, ki bodo prišli na ta Trg sv. Petra, k Njej povzdignejo svoj pogled, da ji v duhu sinovskega zaupanja namenijo pozdrav in molitev” (Angel Gospodov, 8. 12. 1981).
Mnogokrat sem pomislil na ta dogodek kot na majhen dokaz za poseben odnos Janeza Pavla II. do mladih: še vedno je presenetljivo, da so se tiste besede “treba bo dopolniti trg”, ki jih je papež izrekel nekemu študentu leto in pol poprej, sedaj uresničile.
Tri dni zatem, 11. decembra, sem izvedel, da je papež povabil msgr. del Portilla k somaševanju v njegovo zasebno kapelo in na zajtrk. Želel mu je sporočiti, s kakšnim veseljem je blagoslovil mozaik na trgu, in se mu zahvaliti, da je mu je posredoval zamisel o postavitvi podobe.
Poleg tega mu je sveti oče kot pozornost nekaj dni zatem poslal osnutek mozaika, ki je bil uporabljen za preizkus postavitve barvnih kamenčkov. Ta risba, ki je vidna na fotografiji,
se sedaj nahaja na centralnem sedežu Prelature Opus Dei.
Pavel VI. je novembra 1964 razglasil željo, da bi zasedanja Drugega vatikanskega koncila sklenili “z veseljem, da Mariji priznamo naziv Mati Cerkve, Mater Ecclesiae”. Pavel VI. je
še dodal: “Ta naziv nam bo pomagal slaviti sv. Marijo, ljubečo kraljico sveta, materinsko središče enotnosti, pobožno upanje našega zveličanja.” Pogled na to podobo, ki je tako povezana s papežema Pavlom VI. in Janezom Pavlom II., je dober opomnik za vse kristjane; ko jo pogledamo, se je nadvse lahko obrniti k njej in jo prositi varstva za vse njene otroke v Cerkvi.