Ali lahko opišete kako in zakaj ste ustanovili Opus Dei, pa tudi dogodke, ki jih štejete za mejnike njegovega razvoja?

Zakaj sem ustanovil Delo? Katero koli delo, ki se rodi iz volje Boga nima druge razlage kot božjo željo, da ga uporabi kot izraz svoje vesoljne odrešenjske volje. Od prvega trenutka dalje je bilo Delo vesoljno, katoliško. Ni se rodilo, da bi razrešilo določene probleme v Evropi v dvajsetih letih, temveč da bi sporočilo moškim in ženskam vseh dežel, katerega koli položaja, rase, jezika ali okolja, in katerega koli stanu — samskim, poročenim, ovdovelim, duhovnikom —, da lahko ljubijo in služijo Bogu, ne da bi prenehali živeti svoje običajno delo, v svoji družini, v najrazličnejših in običajnih družbenih odnosih.

Kako je bilo ustanovljeno? Brez kakršnih koli človeških sredstev. Imel sem 26 let, božjo milost in dobro voljo. Delo se je rodilo majhno: bilo je samo hrepenenje mladega duhovnika, ki si je prizadeval storiti, kar je Bog hotel od njega.

Sprašujete me, kateri so bili mejniki v razvoju Opus Dei. Zame je bistveno obdobje kateri koli trenutek, vsak hip, v katerem se duša preko Opus Dei približa k Bogu in se še bolj bratsko poveže z ljudmi.

Morda želite, da vam spregovorim o ključnih trenutkih v kronološkem vrstnem redu. Na pamet bom povedal nekaj okvirnih datumov, čeprav jim ne dajem posebne teže. Že v prvih mesecih leta 1935 je bilo vse pripravljeno za začetek dela v Franciji in sicer v Parizu. Vendar je najprej prišla španska državljanska vojna, potem pa druga svetovna vojna in širitev Dela je bilo treba odložiti. Ker je bila ta širitev potrebna, je bila zakasnitev minimalna. Že leta 1940 so se pričele aktivnosti na Portugalskem. Skoraj istočasno s koncem sovražnosti se je začelo v Angliji, v Franciji, v Italiji, v Združenih državah in v Mehiki, čeprav je bilo nekaj potovanj opravljenih že v letih pred tem. V nadaljevanju je bila širitev vedno bolj pospešena: v letih 1949-1959 Nemčija, Nizozemska, Švica, Argentina, Kanada, Venezuela in druge evropske in ameriške države. Obenem se je delo širilo na druge celine: sever Afrike, Japonska, Kenija in druge dežele vzhodne Afrike, Avstralija, Filipini, Nigerija itd.

Kot ključnih trenutkov se rad spominjam številnih priložnosti, ob katerih se je na otipljiv način pokazala naklonjenost papežev do našega Dela. V Rimu stalno živim od leta 1946, tako da sem imel priložnost spoznati in obiskovati Pija XII., Janeza XXIII. in Pavla VI. Pri vseh sem vselej našel očetovsko naklonjenost.