Smo v marijanskem letu, ki je bilo sklicano v Prelaturi. Zelo pomembno je, da se vsepovsod razvije prizadevanje za to, da bi imela družina vedno večji pomen v življenju družbe. Imela pa ga bo v tolikšni meri, kolikor se bodo mož in žena ter otroci približali Bogu.

Sv. Jožefmarija, ki je nadvse ljubil institucijo družine, je tako ženam kot možem svetoval, naj se trudijo za navzočnost družine, da bi uživali božjo navzočnost.

Vaši otroci se bodo naučili resnično ljubiti, kot nam naroča Gospod v najvišji zapovedi ljubezni, tako kot se imata vidva rada, tako kot iščeta drug drugega, kot se pozdravljata, kakor po napornem dnevu skrbita drug za drugega in nato za vajine otroke.

Spominjam se, kako je sv. Jožefmarija govoril o tistem svetem, veselem, nadvse bogatem junaštvu staršev, ki se srečajo s težavami katerega od otrok, ki je bolan. Prav nič jim ni težko ure in ure prebedeti ob postelji otroka, ki potrebuje njihovo duhovno in človeško podporo. To storijo na prikupen način, čeprav so utrujeni. Toda ta utrujenost je tudi molitev.

Prosim vse družine, vse, naj ne skrbijo samo za srečo v njihovi sredini, temveč naj začutijo krščansko potrebo, da božje veselje ponesejo v vse domove.

Sledimo nasvetom papeža Frančiška. Dobro je, da vsi ljudje berejo kateheze, tako polne nežnosti, obenem pa zahtevnosti, v katerih govori o družini.

Da bi začutili, da smo Cerkev, in da bi bili Cerkev, je treba biti eno s papežem, da bi mogli biti eno z Bogom. Zato se trudimo v družini, kot je priporočal sv. Jožefmarija: Omnes cum Petro – vedno s Petrom — ad Iesum per Mariam!

Če hočemo postaviti Kristusa v naše domove, se zatecimo k Mariji. Poleg tega pa imejmo v mislih tako plodovit papežev nauk, da bi se posvečevali in bi posvečevali naše domove ter domove drugih.

Bog vas blagoslovi.