26. junij je praznik svetega Jožefmarija, ki je umrl leta 1975, pred 40 leti. Ob njegovi kanonizaciji ga je sv. Janez Pavel II. označil za “svetnika običajnega življenja". V teku svojega življenja je sv. Jožefmarija dobršen del svojega duhovniškega dela posvečal družinam.
Z #JuneForFamilies bomo od 1. do 30. junija na družbenih omrežjih objavljali nekaj njegovih nasvetov o zaljubljenosti, zaroki, zakonski ljubezni, o družinskem življenju in vzgoji otrok.
#JuneForFamilies želi postati način za zedinjenje s prošnjo papeža Frančiška za leto 2015: moliti za družine vsega sveta in za bližnjo sinodo o družini.
* * *
Izbor kratkih besedil svetega Jožefmarija, ki bodo objavljena na družbenih omrežjih:
Čas zaroke
1. Da bi dosegli srečo, ni potrebno udobno življenje, temveč zaljubljeno srce. (Sv. Jožefmarija, Brazda, 795)
2. Ne pozabi: božja ljubezen bolje ureja naša nagnjenja, jih očiščuje, brez da bi jih omejevala. (Sv. Jožefmarija, Brazda, 828)
3. Zaljubljenci si ne znajo reči zbogom, zmeraj se spremljajo. (Sv. Jožefmarija, Brazda, 666)
4. Čas zaroke mora biti priložnost za poglobitev ljubezni in vzajemnega spoznavanja. Kot vsaka šola ljubezni pa ga ne sme gnati želja po posesivnosti, temveč ga mora prevevati duh predanosti, razumevanja, spoštovanja, rahločutnosti. (Sv. Jožefmarija, Pogovori, 105)
5. Poskusni zakon? Kako malo ve o ljubezni, kdor se tako izraža! Ljubezen je nekaj bolj gotovega, bolj resničnega, bolj človeškega. Nekaj, s čimer ne smemo ravnati kot s tržnim blagom, ki ga preizkusimo in kasneje sprejmemo ali zavržemo, glede na kaprice, udobje ali korist. (Sv. Jožefmarija, Pogovori, 105)
6. Tako vi kakor jaz smo izkusili, da se zaljubljen človek izroča z gotovostjo, v čudovitem sozvočju src, ki bijejo v eni sami volji. (Sv. Jožefmarija, Božji prijatelji, 220)
7. Imejte se radi, bodite drug z drugim, spoznajte drug drugega, med seboj si pomagajte tako, kot če bi bil vsakdo izmed vas zaklad, ki pripada drugemu. Ne pozabite, da pred vami stoji Bog, naš Gospod, ki vas vidi, ki vas sliši. (Sv. Jožefmarija, Caracas, 11. 2. 1975)
Zakonska ljubezen
1. Izogibajta se napuhu, ki je največji sovražnik vajinega zakonskega življenja. (Sv. Jožefmarija, Jezus prihaja mimo, 26)
2. Se smeješ, ker ti pravim, da si “poklican za zakon"? — Tako je, res si poklican. (Sv. Jožefmarija, Pot, 27)
3. Ljubezen mora biti pridobljena vsak dan, ljubezen se osvoji s požrtvovalnostjo, z nasmehom in tudi z zvitostjo. (Sv. Jožefmarija, Pogovori, 107)
4. Reke nasprotovanj in težav niso zmožne preplaviti prave ljubezni: preizkušnje, ki se skupaj velikodušno prenašajo, še bolj povezujejo. (Sv. Jožefmarija, Pogovori, 91)
5. Prizadevajta si biti vedno mlada, ohranita samega sebe v celoti drug za drugega, naj vajina ljubezen seže do te mere, da bosta ljubila napake sozakonca. (Sv. Jožefmarija, Valencija, 18. 11. 1972)
6. Skrivnost zakonske sreče je v običajnem, ne v sanjarjenju. Je v skritem veselju, ki ga prinaša vrnitev domov; v ljubečih odnosih do otrok; v vsakdanjih opravilih, pri katerih sodeluje vsa družina; v dobri volji, ko naletimo na težave. (Sv. Jožefmarija, Pogovori, 91)
7. Ljubezen je žrtev. Zato mora poročeni moški ljubiti svojo ženo in ji to pokazati. Ne bodite skopi! Vse življenje je treba ohranjati vsaj malo zaročnega pridiha; drugače ne gre. Če prideš domov utrujen in napraviš dolg obraz … to ne gre! Tvoja žena potrebuje tvoja dva poljuba, ko prideš domov; ampak brez komedije, povsem naravno in z ljubeznijo. (Sv. Jožefmarija, Lizbona, 1972)
8. Pomembno je, da zakonci pridobijo jasen čut za dostojanstvo svojega poklica, da se zavedajo, da jih Bog kliče k svoji ljubezni tudi po človeški ljubezni. (Sv. Jožefmarija, Pogovori, 93)
Vzgoja otrok
1. Naj vaši otroci vidijo, da skušate živeti v skladu s svojo vero, da ne nosite Boga samo na svojih ustnicah, ampak da je navzoč v vaših delih; da si prizadevate, da bi bili odkritosrčni in zvesti, da se imate radi in da jih imate radi zares. (Sv. Jožefmarija, Jezus prihaja mimo, 28)
2. Nasilno in oblastno vsiljevanje ni prava pot pri vzgoji. Vzorni starši si prizadevajo, da jih imajo otroci za svoje prijatelje, katerim lahko zaupajo svoje težnje, svoje probleme, od katerih lahko pričakujejo učinkovito in ljubeznivo pomoč. (Sv. Jožefmarija, Jezus prihaja mimo, 27)
3. V pogovorih bodite pozorni do njih, skušajte jih razumeti, priznati del resnice — ali vso resnico — v njihovi upornosti. (Sv. Jožefmarija, Jezus prihaja mimo, 27)
4. Prav je, da ti tvoji otroci povzročajo tudi malo trpljenja. Takrat vzameš tega upornika in greš z njim na sprehod, mu kupiš kakšen priboljšek in rečeš: Ali veš, da ko sem bil jaz v tvojih letih, sem povzročal trpljenje tvojemu dedku in babici? Poglej, storil sem to in ono neumnost, pa sta mi takoj odpustila. Zdaj mi je tako žal, da sta trpela zaradi mene, kakšna škoda! On bo razumel, zavedal se bo, da si ga ti sposoben razumeti, mu odpustiti in ga ljubiti skupaj z njegovimi napakami. Celo z njegovimi napakami! Tako se bo malo po malo poboljšal. (Sv. Jožefmarija, Enxomil-Oporto, 31. 10. 1972)
5. Ponavljaj z menoj: za starše ni žrtev, če jih Bog prosi za njihove otroke; prav tako za tiste, ki jih Gospod pokliče, ni žrtev hoditi za Njim. Nasprotno, to je ogromna čast, velik in svet ponos, dokaz izvoljenosti, posebna ljubeznivost. (Sv. Jožefmarija, Kovačnica, 18)
6. Ravnaj z njimi tako, kot bi si želel, da bi ravnali s tabo, ko si bil v njihovi starosti. Predvsem pa z velikim zaupanjem. Bolje je, da te kdaj prelisičijo, kot da si ustvarijo mnenje, da jih ne ljubiš dovolj, da jim ne zaupaš. Pusti, da te kdaj prinesejo naokrog, kaj za to! (Sv. Jožefmarija, Enxomil-Oporto, 31. 10. 1972)
7. Ne pozabite, da včasih ni mogoče preprečiti spora med zakoncema. Ne prepirajte se nikoli pred otroki. Trpeli bodo in bodo s tem, ko bi hoteli podpreti enega od vaju, nehote povečali razdor. Vendar je prepir, če ni prepogost, tudi izraz ljubezni, skoraj nujnost. (Sv. Jožefmarija, Jezus prihaja mimo, 26)
Družinsko življenje
1. Ko pomislim na krščanske domove, si jih rad predstavljam svetle in vesele, kot je bil dom svete družine. (Sv. Jožefmarija, Jezus prihaja mimo, 22)
2. Sozvočje, ki vlada med starši, se prenaša na otroke, na celo družino in na celotno okolje, ki jo obdaja. Tako se v vsaki pristni krščanski družini v neki meri ponovi skrivnost Cerkve, od Boga izbrane in kot vodilo poslane v svet. (Sv. Jožefmarija, Jezus prihaja mimo, 30)
3. Treba se je prepojiti s to novo logiko, ki jo je začel uresničevati Bog s svojim prihodom na zemljo. V Betlehemu si nihče ničesar ne pridrži zase. Tam ni govora o moji časti, o mojem času, o mojem delu, o mojih idejah, niti o mojih okusih. (Sv. Jožefmarija, 14. 2. 1974)
4. Posvečevati dom dan na dan, z ljubeznivostjo ustvarjati pristno družinsko domačnost: za to gre. (Sv. Jožefmarija, Jezus prihaja mimo, 23)
5. Vsak krščanski dom bi moral biti oaza miru, v kateri je mogoče — kljub vsakodnevnim majhnim protislovjem — zaslutiti globoko in iskreno ljubezen, globoko umirjenost, sad prave in doživete vere. (Sv. Jožefmarija, Jezus prihaja mimo, 22)
6. V preprostosti svojega vsakdanjega dela, v enoličnih podrobnostih vsakega dne moraš odkriti za mnoge zakrito skrivnost veličine in novosti: ljubezen. (Sv. Jožefmarija, Brazda, 489)