Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!
Na veliki petek, ki je že blizu, bomo pred križanim Kristusom zrli veličino njegove odrešilne ljubezni. Ljubezni, ki ga je vodila do popolne razpoložljivosti in pokorščine volji Boga Očeta.
Tudi naša hoja za Jezusom, naše poistovetenje z Njim, nas znotraj naših osebnih okoliščin vodi k brezmejni razpoložljivosti, ko gre za izzive in zahteve apostolskega poslanstva. V našem dnevnem popotovanju si želimo odkriti Kristusov glas, ki nas kliče in vabi, naj razširimo svoje obzorje. Tako kot sv. Pavel hočemo »vsem postati vse« (prim. 1 Kor 9,22).
Glede razpoložljivosti menim, da nam bo v teh tednih pred Guadalupino beatifikacijo pomagalo ravno premišljevanje o tem, kako velik je postal njen življenjski projekt, ko je bil umeščen znotraj božjega načrta: Guadalupe je z veseljem in spontanostjo Bogu pustila, da jo je vodil iz kraja v kraj, od ene dejavnosti do druge. Gospod je njene zmožnosti in talente okrepil, razvil njeno osebnost in pomnožil sadove njenega življenja.
Bog bo, kljub našim pomanjkljivostim in napakam, mnogim ljudem storil veliko dobrega tudi preko nas – z našo pripravljenostjo za poslušanje, za služenje, za to, da pomagamo in si pustimo pomagati, skratka, da bi ljubili tisto, kar hoče On. Kot je zapisal sv. Jožefmarija: »To je božja igra izročitve« (Pismo 14. 2. 1974, št. 5). Naj bosta pri tem vedno in v vsem navzoča svoboda in veselje božjih hčera in sinov.
Z vso ljubeznijo vas blagoslavlja
vaš oče
