Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!
Kot vsako leto se v teh novembrskih dneh skušamo na poseben način v molitvi spominjati pokojnih, v upanju na nebesa zanje in tudi za vsakogar izmed nas.
To z veseljem združeno upanje – »veseli v upanju« (prim. Rim 12,12) – »nam daje videti življenje takšno, kot je: lépo, božje. Upanje nam daje nov pogled na vse« (sv. Jožefmarija, Pismo 38, št. 150).
Nad vsemi našimi šibkostmi je vedno ta gotovost: »Če živimo, živimo za Gospoda; in če umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi« (Rim 14,8). Kako dobro nam dene zavedanje, da »smo Gospodovi«! Ta vera, temelj upanja, je vir veselja in miru, ki ju sveti Pavel prosi za vse: »Bog upanja naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja« (Rim 15,13).
Gospod nas v vsakem trenutku motri z ljubeznijo (prim. Božji prijatelji, št. 307) in nam daje milost, da bi mi motrili Njega v upanju, da bi mogli biti vedno bolj kontemplativni sredi sveta. Ljubeča kontemplacija Gospoda tudi odpira našo dušo in srce za druge, kajti bolj kot ga spoznavamo in ljubimo, bolj se naučimo gledati druge z njegovimi očmi.
Niso nam neznane naše lastne osebne težave niti tiste, ki jih marsikje s seboj prinaša razkristjanjeno okolje. In vendar »se sredi življenjskih preizkušenj upanje poživlja s trdno in opogumljajočo gotovostjo božje ljubezni, izlite v srca po Svetem Duhu. Zato ne razočara (prim. Rim 5,5)« (Leon XIV., Sporočilo, 13. junij 2025).
Ta trdna in opogumljajoča gotovost v božjo ljubezen naj nas spodbudi, da okrepimo molitev za številne potrebe vsega sveta. V teh dneh še dalje molimo zlasti za sadove papeževega potovanja v Urugvaj, Argentino in Peru, ki se zdaj zaključuje. In še naprej z molitvijo spremljajmo bodoče diakone, ki bodo 21. novembra prejeli posvečenje.
Že na pragu adventa, ki je poseben čas upanja, vas z vso ljubeznijo blagoslavlja
vaš oče

Rim, 17. november 2026
