Na začetku novega leta papež Benedikt XVI. vsem ljudem na zemlji vošči mir in jim želi posredovati sporočilo upanja.
Prva oblika skupnosti med ljudmi je tista, ki izvira iz ljubezni med možem in ženo, ki se za vselej drug drugemu zavežeta in se odločita, da bosta skupaj zgradila novo družino. Tudi narodi na svetu so povabljeni, da živijo v duhu solidarnosti in sodelovanja, saj tvorijo eno samo človeško družino.Na zakonski zvezi med možem in ženo utemeljena naravna družina je prvi prostor "humanizacije" osebe in družbe ter predstavlja zibelko življenja in ljubezni. Upravičeno zato družino označujemo kot prvo naravno celico družbe in kot Božjo ustanovno.
Zdravo družinsko okolje otrokom posreduje temeljne vrednote miru, kot so: pravičnost in ljubezen med brati in sestrami, avtoriteta staršev, ljubeča skrb za bolne in ostarele, vzajemna pomoč v raznolikih potrebah, odprtost do drugih ter odpuščanje. Družina je zato prva in nenadomestljiva vzgojiteljica za mir ter temelj družbe, ker svojim članom omogoča izkusiti, kaj je mir.
Družini je zaupana vzgoja otrok, zato ima tudi posebne pravice. Splošna deklaracija človekovih pravic pravi: "Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva." Tudi Sveti sedež je družini priznal posebno dostojanstvo, ko je leta 1983 izdal Listino o pravicah družine. Naštete pravice so izraz in jasna razlaga naravnega prava, ki je zapisan v človekovo srce, zato vsakršno omejevanje družinskih pravic ogroža temelje miru, saj zamegljuje resnico o človeku. Vse, kar družino ovira pri njenem poslanstvu, načenja tudi mir v narodni in mednarodni skupnosti. Družna potrebuje dom, delo, šolo in medicinsko oskrbo. Družba in politika morata skupaj pomagati družini na vseh omenjenih področjih. Posebno odgovornost pri predstavljanju spoštljivega odnosa do družine, njenih pričakovanj in pravic ter lepote družinskega življenja imajo tudi sredstva družbenega obveščanja.
Človeštvo je ena velika družina, njen dom pa je Zemlja. Ljudje ne živimo drug z drugim naključno, ampak kot bratje in sestre skupaj korakamo po isti poti. Vsak se mora potruditi, da živi odgovorno pred Bogom, saj le On daje življenje vsemu, kar biva. Iz tega spoznanja izvira vrednost vsakega človeka, ki je pogoj za spravo med ljudmi. Brez te presežne komponente je družba samo skupina sosedov, ne pa skupnost bratov in sester.
Dom človeške družine je Zemlja in človeku je bila zaupana skrb za stvarstvo. Pri varstvu okolja mora pred egoističnimi interesi zmagati dobro vseh. Tudi prihodnje generacije imajo pravico uživati na Zemlji. Prav tako ne smemo pozabiti na revne, ki v mnogih primerih niso deležni dobrin sveta.
Človeštvo se veliko ukvarja z okoljevarstvenimi vprašanji. Razvojne strategije na področju ekologije morajo zagotoviti blagor vsem, nastali finančni stroški pa morajo biti pravično razporejeni.
Na področju upravljanja z energetskimi viri je nujno pospešiti dialog med narodi. Tehnološko razvite države se morajo na eni strani na novo opredeliti do visoke potrošnje, na drugi strani pa morajo skrbeti za pametne naložbe v energetske vire ter za izboljšanje preskrbe z energijo. Mlade industrializirane države se večkrat okoriščajo na račun revnih dežel.
Pogoj za mirno sožitje je spoštovanje duhovnih in etičnih vrednot. Mir v družini je mogoč, če more družina z delom, varčevanjem in sodelovanjem vsakemu članu zagotoviti dostojno življenje. Človeška družina, ki se je z globalizacijo tesneje povezala, poleg skupnih vrednot potrebuje gospodarstvo, ki skrbi za skupno dobro na svetovni ravni. Odnosi med posameznimi ljudmi in narodi morajo biti korektni in pošteni. Preudarna raba virov in poštena razdelitev dobrin zadeva predvsem revne države. Pri nudenju pomoči se je potrebno izogniti dragemu birokratskemu aparatu.
Ključni princip sobivanja velikih skupnost je skupno sledenje začrtanim smernicam. Za zagotavljanje miru je potrebna takšna zakonodaja, ki preprečuje vsakršno samovoljo in šibkejše ščiti pred močnejšimi. Pravna norma, ki ureja medčloveške odnose, temelji na moralnem zakonu. Če zakonodaja, ki ureja mednarodne odnose, želi biti učinkovita, mora za svoje izhodišče vzeti moralni zakon, ki opredeljuje dobro in zlo ter pravičnost in nepravičnost. Številni mednarodni sporazumi, temeljna načela humanitarnega prava, ustave posameznih držav in statuti mednarodnih teles že zagovarjajo v naravnem zakonu utemeljene vrednote.
Človeštvo še danes trpi zaradi razdorov in hudih konfliktov. Skrb zbujajoče je posedovanje atomskega orožja, državljanske vojne na afriškem kontinentu, konflikti na Srednjem Vzhodu. Vse več držav sodeluje v oboroževalni tekmi, saj celo države v razvoju dobršen del svojih sicer skromnih proračunskih sredstev namenjajo nakupu orožja. V tem trenutku je nujno potrebno mobilizirati vse ljudi dobre volje, naj posredujejo za demilitarizacijo predvsem na področju atomskega orožja. Na tem mestu pozivam vse odgovorne, naj z vso odločnostjo nadaljujejo pogajanja o jedrskem razoroževanju.
Leta 2008 bomo praznovali 60. obletnico Splošne deklaracije človekovih pravic, s katerim se je mednarodna skupnost odzvala na grozote druge svetovne vojne, 25. obletnico Listine o pravicah družine ter 40. obletnico svetovnega dneva miru. Ob tej priložnosti vabim vsakega posameznika, naj poglobi zavest pripadnosti eni človeški družini in naj svoje moči zastavi za sožitje na Zemlji, ki je pogoj za resnični in trajni mir. Papež vse verujoče prosi, naj molijo za Božji dar miru in naj se po priprošnjo zatekajo k Mariji, ki je Mati vseh ljudi.