V teh trenutkih bolečine skupaj z vso Cerkvijo molimo za dušo našega ljubljenega papeža Frančiška. Bog bo poplačal njegovo velikodušno predanost služenju božjemu ljudstvu in vsem ljudem.

Papež je imel veliko vero v božje usmiljenje in ena glavnih usmeritev njegovega pontifikata je bila ravno oznanjati usmiljenje današnjim ljudem. S svojim zgledom nas je spodbujal, naj sprejmemo in izkusimo usmiljenje Boga, ki se nikoli ne naveliča odpuščati; po drugi strani pa naj bomo usmiljeni do drugih, tako kot je on to neutrudno izkazoval s številnimi gestami nežnosti, ki so osrednji del njegovega pričevalnega učiteljstva.

Sveti Jožefmarija nam je govoril: »Sprejemaj papeževe besede s pobožno, ponižno, notranjo in učinkovito pritrditvijo: posreduj jih še drugim!« (Kovačnica, št. 133). Naj nas zgled papeža Frančiška vodi k širjenju tega pričevanja, da bomo še naprej hodili kot apostoli usmiljenja po svetu, ki ga tarejo rane brezbrižnosti in nasilja.

Obrnimo se k sveti Mariji, Mater spei – kot jo je rad imenoval Frančišek –, v katere »življenju se je vse oblikovalo ob navzočnosti učlovečenega usmiljenja« (Misericordiae Vultus), da bi tudi mi nekoč mogli zreti Boga iz obličja v obličje.