Opus Dei

Numerarije pomočnice: posebna poklicanost za skrb in krepitev družinskih vezi v Opus Dei.

Poklic v Opus Dei kot pridruženi ali pridružena: polje brezmejnih možnosti.

Ko se v srcu pojavi nemir, povezan z možnostjo odločitve za neko pot, je naravno, da oklevamo in občutimo strah: Bog nas išče in mi si kljub svoji krhkosti želimo živeti z njim in zanj.

Skrivnost nerazdeljenega srca: kdor živi v celibatu, se odpove neki ljubezni na zemlji, da bi z lučjo božje Ljubezni napolnil ves svet.

Zgodb o poklicanosti je toliko, kot je ljudi. V tem članku so predstavljeni nekateri ključni mejniki na poti do spoznanja o lastnem poklicu.

Poslanstvo staršev ni omejeno na sprejemanje otrok, ki jim jih Bog pošlje; nadaljuje se skozi vse življenje in njegovo obzorje so nebesa.

Smo, kar smo, ne več ne manj, in takšni smo primerni za to, da hodimo za Gospodom in mu služimo v Cerkvi. Ta sestavek govori o tem, kako Bog kliče vsakega človeka.

»To pot lahko prehodimo le v ljubezni. Ljubiti pomeni imeti veliko srce, občutiti skrbi svojih bližnjih, znati odpustiti in razumeti, s Kristusom se darovati za duše vseh« (sv. Jožefmarija).

Da bi bilo moje ime zapisano v božjem srcu – to so sanje vsakega kristjana. Drugi prispevek iz serije o poklicanosti govori o tej temi.

Prvi članek iz zbirke besedil o razločevanju poklicanosti, ki nosi naslov »Nekaj velikega in naj bo to ljubezen«; kajti vsak človek je poklican, da odkrije božji načrt za svoje življenje.