Opus Dei

Kako doseči, da bo čas zaroke poln hrepenenja in hkrati tudi čistosti?

“Ljubezen je prišla, ko sem jo najmanj pričakoval …” Tako se začne pesem, ki jo je skupina deklet zapela svetemu Jožefmariju. On pa je ob tem spregovoril o svojem spominu na trenutek, ko je Ljubezen vstopila v njegovo življenje: “Kristus mi je rekel: moj si.”

Od krsta naprej lahko Bog živi v naši duši. Brez da bi se tega zavedali, skrbi za nas, nas varuje in od nas zahteva … Tako kot mati do svojih otrok.

Ko pride bolezen ali težave v življenju, se morda lahko upremo in pritožujemo čez Boga. Sveti Jožefmarija pa nas vabi, naj Njemu, “ki je več kot dobra mati.”

Katero delo je več vredno? “Tisto, ki je opravljeno z več božje ljubezni,” odgovarja sveti Jožefmarija na tem posnetku, ko govori o delu in služenju drugim.

Brez ljubezni življenje ne bi bilo življenje. Zato je sv. Jožefmarija pravil, naj bomo “nori od ljubezni”, pa naj bo to nebeška ali pa čista zemeljska ljubezen.

Če hočeš nekoga ljubiti, moraš biti z njim, se z njim pogovarjati, se skupaj smejati in trpeti, kadar ni druge pomoči. Tako je treba ravnati z Jezusom, ki mu je sv. Jožefmarija govoril: “Verujem v Te, upam v Te, ljubim Te, lačen sem tvojega prijateljstva …”

“Zakonsko ljubezen blagoslavljam obema svojima duhovniškima rokama,” je govoril sv. Jožefmarija. Zakoncem je priporočal, naj se prerekajo le malo in naj se to vselej konča z odpuščanjem in objemom.

Ob soočenju z besedo Boga, ki se razodene, je na mestu samo češčenje in zahvala, človek od osuplosti pade na kolena pred Bogom, ki je transcendenten in postane “interior intimo meo”.

Intimna zakonska skupnost med možem in ženo je sveta; urejajo jo posebni zakoni, ki jih je postavil sam Stvarnik in niso odvisni od človeške volje.