Opus Dei

“Kako naj ravnamo in ohranimo pokončno držo v nekrščanskem okolju?” To tako aktualno vprašanje je nekdo zastavil svetemu Jožefmariju leta 1972. To pa je njegov odgovor.

Spomniti se na Boga pri delu ni vedno lahko. Majhno razpelo na mizi je lahko v pomoč, da povzdignemo misel h Gospodu, medtem ko nadaljujemo z našimi opravili. Tako je živel sv. Jožefmarija.

Ustanovitelj Opus Dei na tem posnetku svetuje, naj izkoristimo običajne okoliščine — delo, raztresenost — za to, da bi bili povezani z Bogom in mu dajali čast.

Sv. Janez Pavel II. je bil predan izpolnjevanju poslanstva, ki mu ga je zaupal Bog. To nazorno opisuje zgodba iz tega posnetka.

Družba za človeka ni nekaj postranskega, temveč izhaja iz njegove družbenosti: človeška oseba raste in uresničuje svojo poklicanost samo v povezavi z drugimi.

Druga zapoved božje postave naroča, naj spoštujemo Gospodovo ime, tretja pa zapoveduje posvečevati praznike.

Sedma zapoved prepoveduje, da bi krivično jemali ali zadrževali dobrino bližnjega in kakorkoli delali krivico bližnjemu v njegovih dobrinah.

Silvia Paternó vodi administracijo enega od centrov Opus Dei. Pogovor z izučeno gospodinjo.

Svetost je sestavljena iz junaštev. — Zaradi tega se pri delu od nas zahteva junaštvo, da dobro “dokončamo” naloge, ki nam pripadajo, dan za dnem, čeprav se ponavljajo ista opravila. Sicer nočemo biti sveti! (Brazda, 529)

Preden pričneš delati, postavi na svojo mizo ali poleg delovnih pripomočkov križ. Od časa do časa ga poglej … Ko nastopi utrujenost, bo šel tvoj pogled proti Jezusu in našel boš novo moč za nadaljevanje svoje naloge. Kajti to razpelo je več kot podoba ljubljene osebe — staršev, otrok, žene, zaročenke … On je vse: tvoj Oče, tvoj Brat, tvoj Prijatelj, tvoj Bog in Ljubezen tvojih ljubezni. (Križev pot, 11. postaja, 5)