Vprašal si me, kaj lahko izročiš Gospodu. — Ni mi treba premišljevati, kaj bi odgovoril: isto kot zmeraj, vendar bolje dokončano, z dovršenostjo ljubezni, ki naj te vodi, da boš več mislil nanj kot nase. (Brazda, 495)

Ko si se znova lotil svojega rednega opravila, ti je ušel nekakšen uporniški vzklik: vedno isto!

Jaz pa sem ti dejal: — Da, vedno isto. Toda to nizko opravilo — enako, kot ga vršijo tvoji sodelavci — mora biti zate nenehna molitev, z istimi ljubeznivimi besedami, a vsak dan z drugačno melodijo.

To je ravno naše poslanstvo, da prozo tega življenja preoblikujemo v enajsterce, v junaško poezijo. (Brazda, 500)

Položi na svojo delovno mizo, v sobo, v denarnico …, podobo naše Gospe in se k njej obrni s pogledom, ko pričneš z delom, medtem ko ga opravljaš in ko z njim zaključiš. Ona ti bo pridobila — to ti zagotavljam! — moč, da iz svojega dela napraviš ljubeč pogovor z Bogom. (Brazda, 531)