Prelatovo pismo (5. februar 2020)

Ob bližnji 90. obletnici 14. februarja 1930 nas msgr. Ocáriz spodbuja, naj se velikodušno zahvaljujemo Bogu za dar, ki ga je naklonil Delu in Cerkvi.

Opus Dei - Prelatovo pismo (5. februar 2020)

Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!

Vsako leto je 14. februar v Delu dan, ko okrepimo svojo običajno držo hvaležnosti do Gospoda, ko se spominjamo ustanovitvenih dni v letih 1930 in 1943. Ob tokratni priložnosti obhajamo to s posebnim poudarkom, saj mineva 90 let, odkar je sv. Jožefmarija videl, da Bog kliče tudi ženske k poslanstvu, ki se je začelo 2. oktobra 1928.

Od svetosti ženske je v veliki meri odvisna svetost oseb v njeni okolici. Tako je vselej razmišljal sv. Jožefmarija v trdnem prepričanju, da je »ženska poklicana, da v družino, v civilno družbo, v Cerkev prinaša nekaj značilnega, kar je njej lastno in kar more dati samo ona« (Pogovori, št. 87).

Če se ozremo v Evangelij, se bomo spomnili, da se je Jezus Kristus rodil »iz žene« (Gal 4,4); prav ta žena, sveta Marija, je s svojo gorečo prizadevnostjo za služenje drugim prehitela čas javnega delovanja svojega Sina (prim. Jn 2,4-5); v trenutku zapuščenosti so bile »hčere jeruzalemske« (Lk 23,28) tiste, ki so si med množico utrle pot, da bi spremljale Jezusa; žene so bile ob vznožju križa, ko se je izpolnjevalo naše odrešenje (prim. Jn 19,25); in neka žena je bila prva priča Gospodovega vstajenja (prim. Jn 20,16), tiste vesele novice, ki se je nato razširila med vse narode.

V veliko veselje je gledati, misleč tudi na poslanstvo mojih hčerá v Delu, kako se čudovita božja dela vršijo in uresničujejo preko tolikih sadov ženske svetosti v služenju drugim ljudem.

Zaradi vsega tega vas posebej na ta dan vabim k premišljevanju besed svetega Jožefmarija: »Ut in gratiarum semper actione maneamus, naj živimo v nenehnem zahvaljevanju našemu Bogu; v zahvaljevanju, ki je dejanje vere, ki je dejanje upanja, ki je dejanje ljubezni« (Pismo 28. 3. 1973; št. 20).

Vera, polna hvaležnosti za božanskost osebnega krščanskega poklica in pripadajočega apostolskega poslanstva, ki nam ga zaupa Gospod; na poseben način, ko zremo obsežnost in silnost krščanskega dela, ki ga vršijo ženske v Opus Dei, ko vse svoje duhovno in človeško bogastvo polagajo v dialog z ljudmi našega časa. Upajoča hvaležnost, ker moremo v prihodnost gledati vedro in optimistično kljub težavam, saj bomo vedno imeli božjo ljubezen do vsakogar izmed nas, kljub našim omejitvam in napakam. Končno tudi hvaležna ljubezen, kajti v teh devetdesetih letih dela je občutiti usmiljenje, ki nam ga je izkazal Gospod.

Predlagam vam še, da v dneh okrog 14. februarja opravite kakšno dejanje pozornosti – morda romanje –, ki vam bo pomagalo Gospodu pokazati vašo hvaležnost, tako da se obračate k materinskemu posredovanju svete Marije.

Z ljubeznivosti polnim blagoslovom,

vaš oče

Rim, 5. februar 2020