“Posvečevanje dela ni sanjarjenje”

Posvečevanje lastnega dela ni sanjarjenje, temveč poslanstvo vsakega kristjana … tvoje in moje. — Tako je to odkril tisti strugar, ki je dejal: “Norim od veselja zaradi gotovosti, da lahko jaz, medtem ko vrtim stružnico in pojem, veliko pojem — navzven in navznoter —, postanem svet … Kako dober je naš Bog!” (Brazda, 517)

Ob tej božji uri, uri tvojega stopanja po tem svetu, se zares odloči uresničiti nekaj, kar je vredno truda. Čas pritiska in tako plemenito, tako junaško, tako slavno je poslanstvo moškega — ženske — na zemlji, kadar uvela in trhla srca vžiga v Kristusovem ognju!

— Vredno truda je drugim prinašati mir in srečo silnega in zmagoslavnega križarskega pohoda. (Brazda, 613)

Včasih pustiš, da se vzbudi tvoj slab značaj, ki nemalokrat pride na plano v neprimerni surovosti. Drugič ne poskrbiš, da bi svoje srce in svojo glavo pripravil z namenom, da bi bila prijetno bivališče za sveto Trojico … Vselej pa nazadnje ostaneš nekoliko oddaljen od Jezusa, ki ga slabo poznaš …

— Tako ne boš nikoli imel notranjega življenja. (Brazda, 651)

Zdravilo za vse: osebna svetost! — Zato so bili svetniki polni miru, srčnosti, veselja, gotovosti, odprtosti … (Brazda, 653)